Učbenik Osnove astronomije prinaša razumljiv in fizikalno podprt pregled astronomije kot krovne vede o vesolju – od njenih začetkov do današnjega razumevanja vesolja. Povzema snov predmeta Astronomija v 1. letniku univerzitetnega študijskega programa Fizika in astrofizika na Fakulteti za naravoslovje Univerze v Novi Gorici in je prvi tovrstni univerzitetni učbenik v slovenskem visokošolskem prostoru.

Osnove širokega področja astronomije predstavi pregledno in s pedagoškim premislekom ter prepušča poglobljeno obravnavo specifičnih astronomskih tem drugim univerzitetnim predmetom, tiskanim in spletnim virom.

Čeprav je v prvi vrsti namenjen študentkam in študentom, lahko tudi drugim bralkam in bralcem odgovori na pogosta vprašanja o vesolju, poteši njihovo radovednost ter jim nudi širši okvir za razumevanje vesolja in našega položaja v njem. Morda bo koga od bralcev in bralk spodbudil za poglobljen študij astronomije.

Po uvodnem poglavju o zgodovini astronomije učbenik predstavi osnove o teleskopih, ki so ključno orodje pri raziskovanju vesolja. Nato se posveti opisu pojavov na nebu, kot so dnevno in letno spreminjanje nočnega neba, navidezna gibanja Sonca, Lune in planetov po nebu, Sončev in Lunin mrk. Sledi matematično nekoliko zahtevnejše, četrto poglavje o Keplerjevih zakonih. V poglavju o Osončju so predstavljene osnovne vrste in lastnosti teles v našem Osončju, njegov nastanek, metode za odkrivanje planetov v drugih osončjih in Sonce, naša najbližja zvezda. Šesto poglavje obravnava lastnosti zvezd, osnovne fizikalne enačbe za njihov opis, jedrske reakcije zlivanja vodika v helij, nastanek in razvoj zvezd ter njihov pomen za nastanek kemijskih elementov v vesolju. Zvezde so gravitacijsko vezane v galaksije, ki so tema sedmega poglavja. V njem je opisana kratka zgodovina odkrivanja galaksij, njihove vrste in osnovne lastnosti, dokazi o obstoju temne snovi in črnih lukenj v središčih galaksij ter povezovanje galaksij v skupine in jate. Zadnje, osmo poglavje, povzema področje kozmologije in predstavi nastanek vesolja v prapoku, njegovo širjenje, kozmološke modele in parametre in se zaključi s še odprtimi vprašanji kozmologije.

Astronomija – nemogoče jo je razumeti in blaznost raziskovati. – Sofokles, ok. 420 pr. n. št.

Astronomija bolj kot karkoli drugega uči ljudi ponižnosti. – Arthur C. Clarke, 1959