9 Funkcije – osnovni pojmi
Splošni pojem funkcije
Naj bosta in
dve množici. Funkcija
(beremo
iz
v
) je pravilo
ki vsakemu elementu
priredi natančno določen element
. Pišemo tudi
. Simbol
beremo “vrednost funkcije
pri elementu
ali “
od
“. Množico
imenujemo domena ali definicijsko območje funkcije
in jo označimo z
.
Zaloga vrednosti funkcije je množica
.
Graf funkcije je množica
V tem poglavju bomo spoznali funkcije realne spremenljivke . Ničla funkcije
je število
, da je
. Vrednost funkcije
pri točki
je realno število
.
Omejenost funkcije
Naj bo interval in
poljubna funkcija. Rečemo, da je funkcija
- navzgor omejena, če obstaja
tako, da je
za vsak
; realno število
se imenuje zgornja meja funkcije
;
- navzdol omejena, če obstaja
tako, da je
za vsak
; realno število
se imenuje spodnja meja funkcije
;
- omejena, če je navzgor in navzdol omejena, torej če obstajata
tako, da je
za vsak
.


- Natančna zgornja meja funkcije
je njena najmanjša zgornja meja, ki jo označimo s
. To pomeni, da je:
(a)za vsak
in
(b) za vsakobstaja
tako, da je
.
Če funkcija ni navzgor omejena, pišemo.
- Natančna spodnja meja funkcije
je njena največja spodnja meja, ki jo označimo z
. To pomeni, da je:
(a)za vsak
in
(b) za vsakobstaja
tako, da je
.
Če funkcija ni navzdol omejena, pišemo.
- Če obstaja točka
, v kateri je
, potem se vrednost
imenuje globalni minimum funkcije
, kar zapišemo
. Velja
za vsak
.
- Če obstaja točka
, v kateri je
, potem se vrednost
imenuje globalni maksimum funkcije
, kar zapišemo
. Velja
za vsak
.
Primer 9.1: Funkcija na sliki 9.1 ni povsod omejena in velja
Na intervalu
pa je funkcija navzdol in navzgor omejena in velja
in
.

Primer 9.2: Funkcija z grafom na sliki 9.2(a) je navzgor omejena in velja , ampak maksimum funkcije
ne obstaja. Funkcija je tudi navzdol omejena in velja
.
Funkcija z grafom na sliki 9.2(b) je navzdol omejena in velja , ampak minimum te funkcije ne obstaja. Funkcija ob tem ni navzgor omejena.






- soda, če ima simetrično domeno in velja
za vsak
; to pomeni, da je graf funkcije simetričen glede na
-os;
- liha, če ima simetrično domeno in velja
za vsak
; to pomeni, da je graf funkcije simetričen glede na koordinatno izhodišče.
Primer 9.3: Funkcija, podana z grafom na sliki 9.3(a), je soda, funkcija, podana z grafom na sliki 9.3(b), pa liha.



- naraščajoča, če velja: za vsaka
, sledi, da je
- strogo naraščajoča, če velja: za vsaka
, sledi, da je
- padajoča, če velja: za vsaka
, sledi, da je
- strogo padajoča, če velja: za vsaka
, sledi, da je
- monotona, če je (strogo) naraščajoča na
ali je (strogo) padajoča na
.
Primer 9.4: Za vsako od danih funkcij ugotovimo domeno in zalogo vrednosti, izračunajmo še ničle, infimum in supremum ter preverimo, ali je funkcija soda ali liha. Zapišimo še območja naraščanja in padanja.