17 Lokalni ekstremi
Lokalni minimum funkcije v točki
je minimum dane funkcije v neki okolici
; torej na tem intervalu velja
. Lokalni maksimum funkcije
v točki
je maksimum dane funkcije v neki okolici
; torej na tem intervalu velja
. Če ima funkcija
v točki
lokalni minimum ali lokalni maksimum, pravimo, da ima
v točki
lokalni ekstrem.
Definicija 17.1: Naj bo funkcija odvedljiva. Točki
kjer je
, pravimo stacionarna točka funkcije


Naslednji pomemben izrek pravi, da se lokalni ekstremi uvrščajo med stacionarne točke.
Izrek 17.1 (Fermatov izrek) [5]: Če ima odvedljiva funkcija v točki
lokalni ekstrem, je
.
Pomen in uporaba prvega odvoda
Izrek 17.2 [5, 10]: Naj bo funkcija odvedljiva. Tedaj velja:
za vsak
je naraščajoča,
za vsak
je strogo naraščajoča,
za vsak
je padajoča,
za vsak
je strogo padajoča.
Pomen in uporaba drugega odvoda
Izrek 17.3 [5,10]: Naj bo odvedljiva funkcija v neki okolici točke
in naj bo
. Tedaj velja:
- če je
, potem je v točki
lokalni maksimum,
- če je
, potem je v točki
lokalni minimum.
Primer 17.1: Poiščimo vse ekstreme funkcije .
Najprej poiščemo stacionarne točke dane funkcije; to so ničle prvega odvoda.
Ker je , dobimo, da je
sama rešitev enačbe
. Izračunati moramo vrednost drugega odvoda dane funkcije v stacionarni točki, zato izračunamo drugi odvod funkcije
:
Iz tega sledi, da je , kar pomeni, da ima funkcija
v točki
lokalni minimum.
Primer 17.2: Poiščimo vse ekstreme funkcije ter intervale naraščanja in padanja.
Stacionarne točke so ničle prvega odvoda. Odvajamo dano funkcijo in dobimo
Torej je
Zdaj izračunamo drugi odvod funkcije :
zato je in
, torej ima funkcija
v točki
lokalni minimum, v točki
pa lokalni maksimum.
Predznak prvega odvoda bomo preučili na podlagi tabele 17.1. V prvi vrstici zapišemo stacionarne točke, v drugi pa predznak in vrednost prvega odvoda v stacionarnih točkah.
Za popolnost študije izračunamo še limite funkcije, ko gre proti
:
(Zadnjo limito lahko izračunamo po L’Hopitalovem pravilu, ki ga obravnavamo v razdelku 20.)


Torej, funkcija na intervalu
narašča ter pada na uniji intervalov
.