7 Vektorji v prostoru

Poglavje obravnava geometrijske vektorje v prostoru \mathbb{R}^3.

  1. Definicija in osnove operacije

Definicija 7.1: Geometrijski vektor v \mathbb{R}^3 je usmerjena daljica, ki je natanko določena s svojo začetno in končno točko A in B. Označimo ga z \vv{AB}. Dolžina vektorja ali absolutna vrednost ali norma vektorja (oznaka \norm{ \vv{AB}}) je enaka razdalji med točkama A in B.
Dva vektorja sta enaka, če imata isto dolžino in isto smer.

1) Seštevanje vektorjev

Naj bosta \vec{u} in \vec{v} poljubna vektorja. Vektorja \vec{u} in \vec{v} lahko premaknemo tako, da konec vektorja \vec{u} sovpada z začetkom vektorja \vec{v}. Potem je vektor \vv{u+v}=\vec{u}+ \vec{v} usmerjena daljica od začetka vektorja \vec{u} do konca vektorja \vec{v}. Ta metoda seštevanja je prikazana na sliki 7.1.

 

Slika 7.1: Seštevanje vektorjev.

Če imata vektorja \vec{u} in \vec{v} skupno začetno točko, je njuna vsota \vec{u}+\vec{v} velika diagonala paralelograma, ki ima vektorja \vec{u} in \vec{v} za stranici (glej sliko 7.2).

 

Slika 7.2: Seštevanje vektorjev s skupno začetno točko.

Vektor, ki se začne in konča v isti točki, imenujemo ničelni vektor \vec{0}. Velja:

  1. \vec{u}+\vec{v}=\vec{v}+\vec{u};
  2. (\vec{u}+\vec{v})+\vec{w}=\vec{u}+(\vec{v}+\vec{w});
  3. \vec{u}+\vec{0}=\vec{0}+\vec{u}=\vec{u};
  4. \vec{u}+(-\vec{u})=\vec{0}, kjer je -\vec{u} nasprotni vektor vektorja \vec{u}. To pomeni: če je \vec{u}=\vv{AB}, potem je -\vec{u}=\vv{BA}.

Vsak vektor lahko postavimo v prostoru \mathbb{R}^3 tako, da je njegova začetna točka v izhodišču O koordinatnega sistema. Tedaj je vektor enolično določen s svojo končno točko T(x_0, y_0, z_0) in vektor \vv{OT}=\vec{r}_T se imenuje krajevni vektor točke T. Vektor potem predstavimo kot urejeno trojico realnih števil, zapisano v obliki stolpca \vv{OT}=\begin{pmatrix} x_0\\ y_0\\ z_0\end{pmatrix} ali v obliki vrstice \vv{OT}=(x_0, y_0, z_0). V nadaljevanju bomo uporabili samo drugi zapis.

Lahko pišemo torej \vv{OT}=(x_0, y_0, z_0) in x_0, y_0, z_0 se imenujejo komponente vektorja \vv{OT}.

Če obstajata poljubna vektorja \vec{a}=(a_1, a_2, a_3) in \vec{b}=(b_1, b_2, b_3), potem velja:

  1. \norm{\vec{a}}=\sqrt{a_1^2+a_2^2+a_3^2};
  2. nasprotni vektor je -\vec{a}=(-a_1, -a_2, -a_3);
  3. \vec{a}+\vec{b}=(a_1+b_1, a_2+b_2, a_3+b_3).

Primer 7.1: Naj bosta vektorja \vec{u}=(-2, 3, 0) in \vec{v}=(5, 4, -1).

Dobimo \norm{\vec{u}}=\sqrt{(-2)^2+3^2+0^2}=\sqrt{13}, \vec{u}+\vec{v}=(-2,3,0)+(5,4,-1)=(3,7,-1) ter \vec{u}-\vec{v}=(-2,3,0)-(5,4,-1)=(-7, -1,1).

2) Množenje vektorja s skalarjem

Naj bo \lambda poljubno realno število. Vektor \lambda\vec{u} ima dolžino \norm{\lambda\vec{u}}=\lvert\lambda\rvert\cdot\norm{\vec{u}} in leži na isti premici, na kateri leži vektor \vec{u}. Če je \lambda >0, ima vektor \lambda\vec{u} enako smer kot \vec{u}. Če je \lambda <0, potem ima vektor \lambda\vec{u} enako smer kot -\vec{u}, in če je \lambda =0, je \lambda\vec{u} ničelni vektor.

Lastnosti:

  1. \lambda(\vec{u}+\vec{v})=\lambda\vec{u}+\lambda\vec{v};
  2. (\lambda+\mu)\vec{u}=\lambda\vec{u}+\mu\vec{u};
  3. (\lambda\mu)\vec{u}=\lambda(\mu\vec{u}).

Za dani poljubni točki A(a_1,a_2,a_3) in B(b_1, b_2, b_3) zapišemo vektor \vv{AB} po komponentah kot \vv{AB}=\vv{BO}-\vv{AO}=(b_1-a_1, b_2-a_2, b_3-a_3).

2. Linearna kombinacija, neodvisnost in baza

Vsak vektor \vec{a}=(a_1, a_2, a_3) v \mathbb{R}^3 se zapiše kot izraz

    \[\vec{a}=(a_1, a_2, a_3)=a_1(1,0,0)+a_2(0,1,0)+a_3(0,0,1),\]

kjer so \bar{i} {=} (1,0,0), \bar{j}{=}(0,1,0), \bar{k}{=}(0,0,1) enotski vektorji (saj je \norm{\bar{i}}{=}\norm{\bar{j}}{=}\norm{\bar{k}}=1). Zato rečemo, da se vsak vektor \vec{a} zapiše kot linearna kombinacija vektorjev \bar{i}, \bar{j}, \bar{k} oziroma

    \[\vec{a}=a_1\bar{i}+a_2\bar{j}+a_3\bar{k}.\]

Množica vektorjev \{\bar{i}, \bar{j}, \bar{k}\} se imenuje standardna baza vektorskega prostora \mathbb{R}^3.

Definicija 7.2: Izraz \alpha_1\vec{u_1}+\alpha_2\vec{u_2}+\ldots+\alpha_n\vec{u_n} imenujemo linearna kombinacija vektorjev \vec{u_1}, \vec{u_2}, \ldots, \vec{u_n}. Skalarji \alpha_i se imenujejo koeficienti linearne kombinacije.
Linearna kombinacija je trivialna, če je \alpha_1 = \alpha_2 = \ldots = \alpha_n = 0. Če je vsaj en \alpha_i \neq 0, je linearna kombinacija vektorjev netrivialna.

Definicija 7.3: Vektorji \vec{u_1}, \vec{u_2}, \ldots, \vec{u_n} so linearno neodvisni, če velja:

    \[\alpha_1\vec{u_1}+\alpha_2\vec{u_2}+\ldots+\alpha_n\vec{u_n}=0\Longrightarrow \alpha_1 = \alpha_2 = \ldots = \alpha_n = 0.\]

Sicer pa so  linearno odvisni.

Opomba 7.1:

Vektorji \vec{u_1}, \vec{u_2}, \ldots, \vec{u_n} so linearno odvisni, če je eden od njih linearna kombinacija drugih. Prav zares, obstajajo skalarji \alpha_1,\alpha_2, \ldots, \alpha_n (niso vsi enaki nič, torej lahko domnevamo, da je \alpha_1\neq 0) tako, da je \alpha_1\vec{u_1}+\alpha_2\vec{u_2}+\ldots+\alpha_n\vec{u_n}=0. Sledi, da je

    \[\vec{u_1}=-\frac{\alpha_2}{\alpha_1}\vec{u_2}-\frac{\alpha_3}{\alpha_1}\vec{u_3}-\ldots-\frac{\alpha_n}{\alpha_1}\vec{u_n}=\beta_2\vec{u_2}+\beta_3\vec{u_3}+\ldots+\beta_n\vec{u_n}.\]

Opomba 7.2:

Dva vektorja \vec{u} in \vec{v} sta linearno odvisna, če je \vec{u}=\lambda \vec{v} z \lambda\in\mathbb{R}. V tem primeru \vec{u} in \vec{v} ležita na isti premici in pravimo, da sta kolinearna.

Trije vektorji \vec{u}, \vec{v} in \vec{w} so linearno odvisni, če obstajata \alpha, \beta\in\mathbb{R} tako, da je \vec{w}=\alpha\vec{u}+\beta\vec{v}. V tem primeru trije vektorji ležijo na isti ravnini in so komplanarni.

Primer 7.2: Naj bosta dana vektorja \vec{u}=(1,-2,3) in \vec{v}=(-2,4,-6).  Ker je \vec{v}=-2\vec{u}, sta dana vektorja linearno odvisna in tudi kolinearna.

Primer 7.3: Zapišimo vektor \vec{d}=(8,6,4) kot linearno kombinacijo vektorjev \vec{a}=(1,-2,1), \vec{b}=(3,2,1) in \vec{c}=(1,0,-1).

Vektor \vec{d} se izraža kot linearna kombinacija vektorjev \vec{a}, \vec{b} ter \vec{c}, če obstajajo skalarni \alpha, \beta, \gamma \in\mathbb{R} tako, da je \vec{d}=\alpha \vec{a}+\beta\vec{b}+\gamma\vec{c}.
To je ekvivalentno z

(8,6,4){=}\alpha(1,-2,1){+}\beta(3,2,1){+}\gamma(1,0,-1){=}(\alpha{+}3\beta{+}\gamma, -2\alpha{+}2\beta, \alpha{+}\beta{-}\gamma).

Dobimo sistem

    \[\begin{cases} \alpha+3\beta+\gamma=8\\ -2\alpha+2\beta=6\\ \alpha+\beta-\gamma=4\end{cases},\]

ki ga rešujemo po Gaussovi eliminacijski metodi. Razširjeno matriko sistema preoblikujemo v vrstično kanonično obliko
 

\begin{pmatrix} 1 & 3 & 1 & \lvert &8\\ -2 & 2 & 0 & \lvert &6\\ 1 & 1 & -1 & \lvert & 4 \end{pmatrix} \overset{V_2+2V_1}{\underset{V_3-V_1}{\sim}} \begin{pmatrix} 1 & 3 & 1 & \lvert & 8\\ 0 & 8 & 2 & \lvert & 14\\ 0 & -2 & -2 & \lvert & -4 \end{pmatrix} \overset{V_3+\frac{1}{4}V_2}{\sim} \begin{pmatrix} 1 & 3 & 1 & \lvert &8\\ 0 & 8 & 2 & \lvert &14\\ 0 & 0 & -3/2 & \lvert &-1/2 \end{pmatrix}.

Pripadajoči sistem je

    \[\begin{cases} \alpha+3\beta+\gamma=8\\ 8\beta+2\gamma=14\\ 3\gamma=1\end{cases},\]

ki ima rešitev \alpha=\dfrac{8}{3}, \beta=\dfrac{5}{3} in \gamma=\dfrac{1}{3}. Torej se vektor \vec{d} izraža kot \vec{d}=\dfrac{8}{3}\vec{a}+\dfrac{5}{3}\vec{b}+\dfrac{1}{3}\vec{c}.

3.   Skalarni, vektorski in mešani produkt

1) Skalarni produkt vektorjev

Definicija 7.4: Skalarni produkt vektorjev \vec{a}=(a_1,a_2,a_3) in \vec{b}=(b_1,b_2,b_3) je število \vec{a}\cdot \vec{b}=a_1b_1+a_2b_2+a_3b_3 (beremo \vec{a} skalarno \vec{b}).

Primer 7.4: Za vektorja \vec{u}=(3,-1,5) in \vec{v}=(-1,0, 2) izračunajmo produkta. \vec{u}\cdot \vec{v}= 3\cdot (-1)+(-1)\cdot 0+5\cdot 2=7 in \vec{u}\cdot \vec{u}=3^2+(-1)^2+5^2=35>0.

Lastnosti skalarnega produkta. Za poljubne vektorje \vec{a}, \vec{b} in \vec{c}, velja [1]:

  1. \vec{a}\cdot \vec{b}=\vec{b}\cdot \vec{a} (simetričnost);
  2. (\lambda\vec{a})\cdot \vec{b}=\vec{a}\cdot (\lambda\vec{b})=\lambda (\vec{a}\cdot \vec{b}), za vse \lambda\in\mathbb{R} (homogenost);
  3. (\vec{a}+\vec{b})\cdot \vec{c}=\vec{a}\cdot \vec{c}+\vec{b}\cdot \vec{c} (aditivnost);
  4. \vec{a}\cdot \vec{a}\geq 0 in \vec{a}\cdot \vec{a}= 0 natanko tedaj, ko je \vec{a}=\vec{0} (pozitivna definitnost).

Geometrijski pomen skalarnega produkta.
Norma vektorja \vec{a} je definirana s predpisom \norm{\vec{a}}=\sqrt{\vec{a}\cdot \vec{a}}.

Če je \varphi kot med vektorjema \vec{a} in \vec{b}, potem je

    \[\cos\varphi=\displaystyle\frac{\vec{a}\cdot \vec{b}}{\norm{\vec{a}}\norm{\vec{b}}}.\]

Sledi, da sta vektorja \vec{a} in \vec{b} med seboj pravokotna natanko tedaj, ko je \vec{a}\cdot \vec{b}=0. Ničelni vektor \vec{0} je pravokoten na vsak drug vektor.
Standardni bazni vektorji \bar{i}, \bar{j}, \bar{k} v \mathbb{R}^3 so enotski in paroma pravokotni, tj. \norm{\bar{i}}=\norm{\bar{j}}=\norm{\bar{k}}=1 in \bar{i}\cdot \bar{j}=\bar{j}\cdot \bar{k}=\bar{i}\cdot \bar{k}=0.

Primer 7.5: Poiščimo kot med vektorjema \vec{a}=(2,-2,1) in \vec{b}=(-3,0,4). Ali sta linearno odvisna? Ali sta pravokotna?

Izračunamo skalarni produkt vektorjev \vec{a} in \vec{b}: \vec{a}\cdot \vec{b}=2\cdot (-3)+(-2)\cdot 0+1\cdot 4=-10\neq 0. To pomeni, da vektorja \vec{a} in \vec{b} nista pravokotna. Če je \varphi kot med \vec{a} in \vec{b}, je

    \[\cos\varphi=\displaystyle\frac{\vec{a}\cdot \vec{b}}{\norm{\vec{a}}\cdot\norm{\vec{b}}}=\frac{-10}{3\cdot 5}=-\frac{2}{3}.\]

Vektorja \vec{a} in \vec{b} sta linearno odvisna, če obstaja neki \alpha\in \mathbb{R} tako, da je \vec{a}=\alpha \vec{b} oziroma (2,-2,1)=\alpha (-3, 0,4) \Longleftrightarrow \begin{cases} -3\alpha=2\\ 0=-2\\ 4\alpha=1.\end{cases} Ker je sistem nerešljiv, sledi, da sta vektorja \vec{a} in \vec{b} linearno neodvisna.

2) Vektorski produkt vektorjev

Definicija 7.5: Vektorski produkt vektorjev \vec{a}=(a_1,a_2,a_3) in \vec{b}=(b_1,b_2,b_3) je vektor \vec{a}\times \vec{b} (beremo \vec{a} vektorsko \vec{b}), za katerega velja:

  • vektor \vec{a}\times \vec{b} je pravokoten na vektorja \vec{a} in \vec{b};
  • ima dolžino \norm{\vec{a}\times \vec{b}}=\norm{\vec{a}}\norm{\vec{b}}\sin\varphi, kjer je \varphi kot med vektorjema \vec{a} in \vec{b};
  • če \vec{a} po krajši poti zavrtimo do \vec{b}, ima vektor \vec{a}\times \vec{b} smer desnega vijaka.

 Lastnosti vektorskega produkta. Za poljubne vektorje \vec{a}, \vec{b} in \vec{c}, velja [1]:

  1. \vec{a}\times \vec{b}=-\vec{b}\times\vec{a} (antikomutativnost);
  2. (\vec{a}+\vec{b})\times \vec{c}=\vec{a}\times \vec{c}+\vec{b}\times \vec{c} in \vec{a}\times (\vec{b}+\vec{c})=\vec{a}\times \vec{b}+\vec{a}\times \vec{c} (aditivnost);
  3. (\lambda\vec{a})\times \vec{b}=\vec{a}\times (\lambda\vec{b})=\lambda(\vec{a}\times\vec{b}), za poljubno realno število \lambda (homogenost);
  4. (\lambda \vec{a}+\mu \vec{b})\times \vec{c}=\lambda (\vec{a}\times \vec{c})+\mu (\vec{b}\times \vec{c}), za poljubni realni števili \lambda in \mu (linearnost);
  5. \vec{a}\times \vec{b}=\vec{0} natanko tedaj, ko sta vektorja \vec{a} in \vec{b} kolinearna, torej linearno odvisna; posebej velja \vec{a}\times\vec{0}=\vec{0} in \vec{a}\times\vec{a}=\vec{0};
  6. \bar{i}\times \bar{j}=-\bar{j}\times \bar{i}=\bar{k}; \bar{j}\times \bar{k}=-\bar{k}\times \bar{j}=\bar{i}; \bar{k}\times \bar{i}=-\bar{i}\times \bar{k}=\bar{j};
  7. za vektorja \vec{a}=(a_1, a_2, a_3) in \vec{b}=(b_1, b_2, b_3) z razvojem determinante po prvi vrstici izračunamo

        \[\vec{a}\times \vec{b}=\begin{vmatrix} \bar{i}& \bar{j} & \bar{k}\\ a_1 & a_2 &a_3\\ b_1 & b_2 & b_3\end{vmatrix}=(a_2b_3-a_3b_2, a_1b_3-a_3b_1, a_1b_2-a_2b_1).\]

 Geometrijski pomen vektorskega produkta.

Dolžina vektorskega produkta \norm{\vec{a}\times\vec{b}} je enaka ploščini paralelograma, ki ga določata vektorja \vec{a} in \vec{b}, kar je p=\norm{\vec{a}}\norm{\vec{b}}\sin\varphi=\norm{\vec{a}\times\vec{b}}, kjer je \varphi kot med vektorjema \vec{a} in \vec{b}.

Primer 7.6: Izračunajmo vektorski produkt vektorjev \vec{a}=(1,2,3) in \vec{b}=(-1,0,2).

Z razvojem determinante po prvi vrstici izračunamo

    \[\vec{a}\times \vec{b}=\begin{vmatrix} \bar{i}& \bar{j} & \bar{k}\\ 1 & 2 &3\\ -1 & 0 & 2\end{vmatrix}=(4, -5, 2).\]

Primer 7.7: Določimo ploščino trikotnika z oglišči v točkah A(1,2,-1), B(-1, 0,2) in C(2,-1,0).

Trikotnik ABC je napet na vektorja \vec{b}=\vec{AB}=(-2,-2,3) in \vec{c}=\vec{AC}=(1,-3,1).

Ploščina trikotnika ABC je enaka polovici ploščine paralelograma, napetega na vektorja \vec{b} in \vec{c}, torej je
p=\dfrac{1}{2}\norm{\vec{b}\times \vec{c}}. Računamo \vec{b}\times \vec{c}=\begin{vmatrix} \bar{i}& \bar{j} & \bar{k}\\ -2 & -2 &3\\ 1 & -3 & 1\end{vmatrix}=(7, 5, 8). Sledi, da je p=\dfrac{1}{2}\sqrt{7^2+5^2+8^2}=\dfrac{1}{2}\sqrt{138}.

Primer 7.8: Vektorja \vec{a} in \vec{b} oklepata kot \dfrac{\pi}{6}. Izračunajte ploščino paralelograma, napetega na vektorja \vec{a}+2\vec{b} in -3\vec{a}+\vec{b}, če je \norm{\vec{a}}=2 in \norm{\vec{b}}=3.

Označimo s \varphi kot med vektorjema \vec{a} in \vec{b}, tj. \varphi=\dfrac{\pi}{6}. Ploščina paralelograma, napetega na vektorja \vec{a}+2\vec{b} in -3\vec{a}+\vec{b}, je enaka normi vektorskega produkta (\vec{a}+2\vec{b})\times (-3\vec{a}+\vec{b})=-3\vec{a}\times \vec{a}+\vec{a}\times \vec{b}-6\vec{b}\times \vec{a}+2\vec{b}\times \vec{b}=7\vec{a}\times \vec{b}, ker je \vec{a}\times \vec{a}=\vec{0} in \vec{b}\times \vec{a}=-(\vec{a}\times \vec{b}). To pomeni, da je ploščina iskanega paralelograma enaka

    \[p=\norm{7\vec{a}\times \vec{b}}=7\norm{\vec{a}}\norm{\vec{b}}\sin \varphi=7\cdot 2\cdot 3\cdot \dfrac{1}{2}=21.\]

3) Mešani produkt vektorjev

Definicija 7.6: Mešani produkt vektorjev \vec{a}=(a_1,a_2,a_3), \vec{b}=(b_1,b_2,b_3) in \vec{c}=(c_1, c_2, c_3) je število

    \[(\vec{a}, \vec{b}, \vec{c})=(\vec{a}\times \vec{b})\cdot \vec{c}=\begin{vmatrix}a_1&a_2&a_3\\ b_1&b_2&b_3\\ c_1&c_2&c_3\end{vmatrix}.\]

Geometrijski pomen mešanega produkta

Absolutna vrednost mešanega produkta \lvert (\vec{a}, \vec{b}, \vec{c})\rvert je enaka prostornini (ali volumnu) paralelepipeda, napetega na vektorje \vec{a}, \vec{b} in \vec{c}.
Sledi, da je (\vec{a},\vec{b}, \vec{c})=0 natanko tedaj, ko so vektorji \vec{a}, \vec{b} in \vec{c} komplanarni.

Primer 7.9: Določimo vrednost parametra \lambda\in\mathbb{R} tako, da bodo vektorji \vec{a}=(-1,1,2), \vec{b}=(\lambda, 0,1) ter \vec{c}=(1,2,-1) komplanarni.

Vektorji \vec{a}, \vec{b}, \vec{c} so komplanarni, ko je vrednost njihovega mešanega produkta enaka 0, torej ko je

    \[\begin{vmatrix} -1&1&2\\ \lambda& 0& 1\\ 1&2&-1\end{vmatrix}=5\lambda+3=0.\]

Iz tega izhaja, da je \lambda=-\dfrac{3}{5}.

4.  Enačba ravnine v prostoru

Ravnina v trirazsežnem prostoru je določena na dva načina.

  1. S točko T_0(x_0, y_0, z_0) na ravnini in njeno pravokotnico (normalo) oziroma normalnim vektorjem \vec{n}=(a,b,c)\neq\vec{0} (glej sliko 7.3).
Slika 7.3: Ravnina \pi s pravokotnico \vec{n}.

Poiskati enačbo ravnine \pi v prostoru pomeni poiskati neko zvezo med danimi podatki (tj. točko T_0 in normalnim vektorjem \vec{n}) in koordinatami poljubne točke T(x,y,z) na ravnini. Ker leži vektor \vv{T_0T}=\vv{OT}-\vv{OT_0}=\vec{r}-\vec{r}_0 na ravnini \pi, je pravokoten na normalni vektor \vec{n}, to pomeni, da velja

(1)   \begin{equation*}\boxed{\vec{n}\cdot (\vec{r}-\vec{r}_0)=0},\end{equation*}

kar je vektorska oblika enačbe ravnine.

V to enačbo vstavimo koordinate in dobimo splošno obliko enačbe ravnine:

    \[(a,b,c)\cdot (x-x_0, y-y_0, z-z_0)=0 \Longleftrightarrow a(x-x_0)+b(y-y_0)+c(z-z_0)=0\Longleftrightarrow\]

    \[ax+by+cz=ax_0+by_0+cz_0\]

oziroma

(2)   \begin{equation*}\boxed{ax+by+cz=d}.\end{equation*}

  1. S tremi točkami A(a_1,a_2,a_3), B(b_1,b_2,b_3) in C(c_1, c_2, c_3) na ravnini, ki ne ležijo na isti premici (glej sliko 7.4).
Slika 7.4: Ravnina \pi s tremi točkami A, B in C.

V tem primeru izračunamo normalni vektor ravnine kot vektorski produkt \vec{n}=\vv{AB}\times \vv{AC}. Poleg tega velja: če je T(x,y,z) poljubna točka na ravnini \pi, potem so vektorji \vv{AB}, \vv{AC} in \vv{AT} komplanarni, torej je njihov mešani produkt (\vv{AB}, \vv{AC}, \vv{AT})=0:

(3)   \begin{equation*} \begin{vmatrix} x-a_1& y-a_2& z-a_3\\ b_1-a_1& b_2-a_2& b_3-a_3\\ c_1-a_1& c_2-a_2& c_3-a_3 \end{vmatrix}=0. \end{equation*}

Vektorji \vv{AB}, \vv{AC} in \vv{AT} so linearno odvisni, torej dobimo parametrično obliko enačbe ravnine

    \[\vv{AT}=t \vv{AB}+ s\vv{AC}, \ \ t,s\in\mathbb{R},\]

oziroma

(4)   \begin{equation*} \boxed{\vec{r}-\vec{r}_0=t\vec{u}+s\vec{v}}, \ \ t,s\in\mathbb{R}. \end{equation*}

 

Primer 7.10: Zapišimo enačbo ravnine, ki gre skozi točke A(4,3,0), B(4,0,-1) in C(0,3,2).

Uporabimo enačbo (3) in dobimo

    \[\begin{vmatrix} x-4& y-3& z-0\\ 4-4& 0-3& -1-0\\ 0-4& 3-3& 2-0 \end{vmatrix}=0\Longleftrightarrow \begin{vmatrix} x-4& y-3& z\\ 0& -3& -1\\ -4& 0& 2 \end{vmatrix}=0.\]

  Z razvojem determinanta po prvi vrstici dobimo enčbo iskane ravnine:

    \[-6(x-4)+4(y-3)-12z=0 \Longleftrightarrow 3x-2y+6z-6=0.\]

5.   Enačba premice v prostoru

Premica p v prostoru \mathbb{R}^3 je določena različno.

  1. S točko T_0(x_0, y_0, z_0) na premici in smernim vektorjem \vec{s}_p=(a,b,c)\neq \vec{0} (glej sliko 7.5).
Slika 7.5: Premica p skozi točko A s smernim vektorjem \vec{s}_p.

Ker sta vektorja \vv{T_0T}=\vec{r}-\vec{r}_0 in \vec{s}_p kolinearna (torej tudi linearno odvisna), lahko zapišemo relacijo \vv{T_0T}=t\cdot \vec{s}_p, kjer je t poljubno realno število. Tako dobimo vektorsko obliko enačbe premice:

(5)   \begin{equation*} \boxed{\vec{r}-\vec{r}_0=t\cdot \vec{s}_p}. \end{equation*}

Če v to formulo vstavimo koordinate \vec{r}=(x,y,z), \vec{r}_0=(x_0, y_0, z_0) in \vec{s}_p=(a,b,c)\neq \vec{0}, dobimo parametrično obliko enačbe premice:

(6)   \begin{equation*} \begin{cases} x=x_0+ta\\ y=y_0+tb\\ z=z_0+tc \end{cases}, \ \ t\in \mathbb{R}. \end{equation*}

Če izrazimo parameter t, dobimo kanonično obliko enačbe premice:

(7)   \begin{equation*} \boxed{ \displaystyle\frac{x-x_0}{a}=\frac{y-y_0}{b}=\frac{z-z_0}{c}}. \end{equation*}

  1. Z dvema različnima točkama A in B. V tem primeru smerni vektor premice p bo \vec{s}_p=\vv{AB} (glej sliko 7.6).
Slika 7.6: Premica skozi A in B.
  1. Z dvema nevzporednima ravninama \pi_1 in \pi_2 oziroma kot presek ravnin:

    (8)   \begin{equation*} p=\pi_1\cap \pi_2\Longleftrightarrow p:\ \ \begin{cases} ax+by+cz=d\\ a'x+b'y+c'z=d' \end{cases}. \end{equation*}

6.    Razdalja med točko in ravnino

Ravnina \pi naj bo določena z normalnim vektorjem \vec{n}=(a,b,c) in točko T_0(x_0, y_0, z_0) (ali s krajevnim vektorjem \vec{r}_0=(x_0,y_0,z_0)). Oddaljenost točke A(x_A, y_A, z_A) od ravnine \pi, d(A, \pi) je najkrajša razdalja med dano točko in poljubno točko T(x,y,z) na ravnini (glej sliko 7.7).

 

Slika 7.7: Razdalja med točko in ravnino.

Razdalja d(A, \pi) je enaka dolžini projekcije vektorja \vv{AT_0}=\vec{r}_A-\vec{r}_0 na normalni vektor \vec{n} ravnine \pi, podane z enačbo ax+by+cz=d, torej je

(9)   \begin{equation*} d(A, \pi)=\displaystyle\frac{\lvert (\vec{r}_A-\vec{r}_0)\cdot \vec{n}\rvert}{\norm{\vec{n}}}=\frac{\lvert ax_A+by_A+cz_A-d\rvert}{\sqrt{a^2+b^2+c^2}}. \end{equation*}

 

Primer 7.11: Izračunajmo razdaljo med točko A(2,1,1) in ravnino \pi: x+y-z-4=0.

Normalni vektor ravnine \pi je \vec{n}_{\pi}=(a,b,c)=(1,1,-1), koeficient d=4 ter koordinate točke A so (x_A, y_A, z_A)=(2,1,1). Dobimo, da je razdalja med točko A in ravnino \pi enaka

    \[d(A, \pi)=\displaystyle\frac{\lvert ax_A+by_A+cz_A-d\rvert}{\sqrt{a^2+b^2+c^2}}=\frac{\lvert 1\cdot 2-1\cdot 1+(-1)\cdot 1-4\rvert}{\sqrt{1^2+1^2+(-1)^2}}=\frac{4}{\sqrt{3}}.\]

7.   Razdalja med točko in premico

Premica p naj bo določena s točko T_0 (ali s krajevnim vektorjem \vec{r}_0) in smernim vektorjem \vec{s}_p in naj bo A poljubna točka (glej sliko 7.8).

 

Slika 7.8: Razdalja med točko A in premico p.

Razdalja med točko in premico d(A, p) je najmanjša razdalja med točko A in neko točko na premici, torej je

(10)   \begin{equation*} d(A, p)=\displaystyle\frac{\norm{(\vec{r_A}-\vec{r_0})\times \vec{s}_p}}{\norm{\vec{s}_p}}. \end{equation*}

Primer 7.12: Izračunajmo razdaljo med točko A(1,2,-1) in premico p: x-2=\dfrac{y-1}{2}=\dfrac{z+1}{3}.

Če točka pripada premici, je razdalja med njima enaka 0. Torej, najprej preverimo, ali je dana točka A na premici p. V tem primeru ni tako, saj koordinate točke ne zadoščajo enačbi premice: 1-2\neq \dfrac{2-1}{2}. Krajevni vektor točke A je \vec{r}_A=(1,2,-1), smerni vektor premice p je \vec{s}_p=(1,2,3) ter krajevni vektor točke na premici \vec{r}_0=(2,1,-1). Izračunamo vektorski produkt

    \[(\vec{r}_A-\vec{r}_0)\times \vec{s}_p=(-1,1,0)\times (1,2,3)=\begin{vmatrix} \bar{i}&\bar{j}&\bar{k}\\-1&1&0\\ 1&2&3\end{vmatrix}=(3,3,-3).\]

Po formuli (10) sledi, da je razdalja med točko A in premico p enaka

    \[d(A, p)=\displaystyle\frac{\norm{(3,3,-3)}}{\norm{(1,2,3)}}=\frac{\sqrt{27}}{\sqrt{14}}.\]

License

Icon for the Creative Commons Attribution-NonCommercial-ShareAlike 4.0 International License

Matematika za gospodarski inženiring Copyright © 2024 by University of Nova Gorica Press is licensed under a Creative Commons Attribution-NonCommercial-ShareAlike 4.0 International License, except where otherwise noted.

Share This Book