12 Zveznost

Definicija 12.1: Naj bo x_0 poljubna točka intervala I in f: I \longrightarrow \mathbb{R} dana funkcija. Rečemo, da je funkcija f zvezna v točki x_0, če velja:

    \[\forall \varepsilon >0, \exists \delta >0: \forall x\in I, \lvert x - x_0 \rvert < \delta \Longrightarrow \lvert f(x) - f(x_0) \rvert < \varepsilon.\]

Pravimo, da je funkcija zvezna na intervalu I, če je zvezna v vsaki njegovi točki.

Izrek 12.1 [5,9]: Funkcija f: I \longrightarrow \mathbb{R} je v točki x_0 \in I zvezna natanko tedaj, ko je

    \[\lim_{x \to  x_0^-} f(x) = \lim_{x \to x_0^+} f(x) = f(x_0).\]

Primer 12.1: Določimo a in b tako, da bo funkcija f: \mathbb{R} \longrightarrow \mathbb{R}, podana s predpisom

    \[f(x) =\begin{cases} ax^2-3b,&\textup{\v ce je }x>4, \\ 19,&\textup{če je }x=4,\\ 2ax-11b,&\textup{\v ce je }x<4, \end{cases}\]

zvezna v točki x_0 = 4.

Izračunamo levo in desno limito dane funkcije v točki x_0=4:

    \[\lim_{x \to  4^-} f(x) = \lim_{x \to 4^-} (ax^2-3b) = 16a-3b,\]

    \[\lim_{x \to  4^+} f(x) = \lim_{x \to 4^+} (2ax-11b) = 8a-11b.\]

Funkcija f je zvezna v točki x_0=4 natanko tedaj, ko je 16a-3b = 8a-11b = 19. Torej, a=1 in b=-1.

Lastnosti zveznih funkcij

  1. Če sta funkciji f:I\longrightarrow \mathbb{R} in g:I \longrightarrow \mathbb{R} zvezni v točki x_0\in I, so v tej točki zvezne tudi funkcije

        \[f+g,\quad f-g,\quad f \cdot g,\quad \frac{f}{g}~(\textup{če je }g(x_0) \neq 0).\]

  2. Če je funkcija f zvezna v točki x_0 in je funkcija g zvezna v točki f(x_0), torej je tudi funkcija g\circ f, ker je (g\circ f)(x)=g(f(x)), zvezna v točki x_0.
  3. Vse elementarne funkcije so zvezne:
    linearna, potenčna, polinomska, eksponentna, logaritemska ter sinusna in kosinusna funkcija.
  4. Če je f: [a,b] \longrightarrow \mathbb{R} zvezna funkcija in je f(a) \cdot f(b) < 0, torej ima funkcija f na tem intervalu vsaj eno ničlo.
Slika 12.1: Funkcija ima na intervalu [a, b] eno ničlo (na levi) ali 3 ničle (na desni).

Primer 12.2: Ima polinom p(x) = 2x^5 - 4x^4 + 7x^2 -3 na intervalu [-1,2] ničlo?

Polinomska funkcija p je zvezna in p(-1) = -2-4+7-3 = -2 ter p(2) = 64-64+28-3 = 25. Ker je p(-1) \cdot p(2) < 0, sledi, da ima p na intervalu [-1,2] eno ničlo.

Primer 12.3: Dokažimo, da ima enačba x^3-5x+3 =0 na intervalu [0,2] vsaj dve rešitvi.

Polinomska funkcija f(x) = x^3 - 5x + 3 je zvezna in f(0) = 3, f(2) = 1, f(1) = -1.

Ker je f(0) \cdot f(1) < 0, sledi, da obstaja x_0 \in [0,1] tako, da je f(x_0) = 0. Podobno velja: ker je f(1) \cdot f(2) < 0, obstaja x_1 \in [1,2] tako, da je f(x_1) = 0. Torej ima dana enačba na intervalu [0,2] vsaj dve rešitvi x_0 in x_1.

5.  Če je f: [a,b] \longrightarrow \mathbb{R} zvezna funkcija, je na tem intervalu tudi omejena.

Primer 12.4: Zadnja lastnost velja le, če je funkcija f definirana na zaprtem intervalu. Prav zares, funkcija f:(-1,1)\longrightarrow \mathbb{R}, podana s predpisom

    \[f(x) = \displaystyle\frac{x}{1-x^2} = \frac{x}{(1-x)(1+x)},\]

je definirana na odprtem intervalu (-1,1) in tam je zvezna ter navzgor in navzdol neomejena:

    \[\lim_{x\to-1^+}f(x)=\frac{-1}{2 \cdot 0^+}=-\infty,\quad \lim_{x \to1^-} f(x) = \frac{1}{2 \cdot 0^+} = + \infty.\]

Slika 12.2: Graf funkcije f(x) = \frac{x}{1-x^2} na intervalu (-1, 1).

6.  Če je f: [a,b] \longrightarrow\mathbb{R} zvezna funkcija ter sta m = \inf (f) (natančna spodnja meja) in M = \sup (f) (natančna zgornja meja), potem obstajata točki x_m in x_M na intervalu [a,b] tako, da je f(x_m) = m in f(x_M) = M.

 

License

Zveznost Copyright © 2024 by University of Nova Gorica Press. All Rights Reserved.

Share This Book