Uvod

Učbenik je učno gradivo za predmet Kulturna zgodovina spola na Slovenskem, ki se izvaja kot obvezni predmet na programu Kulturna zgodovina na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici. Predmet ima 8 kreditnih točk (ECTS), vendar učbenik ne zajema vseh tem, ki so obravnavane v okviru predmeta, saj obsega dobo meščanstva na Slovenskem, medtem ko v okviru predmeta obravnamo tudi predhodna obdobja, saj se pregledno ozremo tudi v pretekla obdobja v mednarodnem kontekstu in v zadnjih predavanjih spoznamo, kakšne spremembe je v vsakdanjem življenju prinesel socializem za ženske in moške in kakšne reprezentacije spolov so nastale v tem obdobju.

Tematika, ki jo zajema pričujoči učbenik, je zagotovo zelo obsežna, zato sem kar dolgo premišljala, kako jo organizirati tako, da ponudim nov pristop, ki bi snov podal v smiselnih in zaokroženih poglavjih ter hkrati zaobjel širino in globino snovi. Ker sem se v svojih raziskavah doslej ukvarjala predvsem s kulturno zgodovino žensk in ženskosti in ker tudi v slovenskem raziskovalnem prostoru prevladujejo tovrstne raziskave, medtem ko je raziskav moškosti precej manj, sem dolgo iskala skupni imenovalec, ki bi združeval obe polji raziskav. Ker študije moškosti v veliki meri črpajo metodološke pristope iz ženskih študijev in feministične teorije, sem se odločila, da obravnavano tematiko razdelim na tri velika poglavja, v katerih izhajam iz treh zahtev, ki jih je oblikovalo žensko gibanje v 19. stoletju, saj tudi za vse moške pravice niso bile od vekomaj in zato te zahteve oziroma pravice lahko razumemo kot univerzalne.

V primerjalni perspektivi pokažem najprej širši kontekst in nato kdaj, kako in zakaj so postale dostopne večji skupini moških in kdaj žensk. Pri tem sledim metodološki zasnovi in opredelitvam, ki jih predstavim v prvem poglavju učbenika.

Četudi je bilo pisanje učbenika bolj zahtevno, kot sem si predstavljala, ker sem ves čas sledila cilju, da pišem učbenik za študente in študentke, ki se s tematiko spola zelo verjetno še niso poglobljeno ukvarjali, sem hkrati ugotavljala, da bi bilo pred kakšnim desetletjem in pol tovrstno delo mnogo težje napisati, saj je bilo tovrstnih raziskav mnogo manj. Da je učbenik sploh lahko nastal, so morale biti opravljene raziskave številnih kolegic in kolegov. Pregled njihovih odličnih prispevkov me ni navdal le z navdušenjem in hvaležnostjo, da se lahko oprem in sklicujem nanje, temveč tudi s prepričanjem, da bi bilo mogoče napisati znanstveno Kulturno zgodovino spola na Slovenskem, ki pa bi morala biti kolektivno delo. Pričujoči učbenik naj bo prvi poskus v tej smeri in upam, da ga bodo uporabljali_e tudi študenti in študentke na drugih univerzah.

Cilj predmeta Kulturna zgodovina spola na Slovenskem in pričujočega učbenika je, da študentje in študentke pridobijo naslednje kompetence:

• poznavanje temeljnih konceptov s področja študij spolov ter razumevanje, kako se vzpostavlja kategorija spola na področju kulturne zgodovine,
• sposobnost zbiranja gradiva, ki omogoča večplastno analizo določenega fenomena,
• sposobnost analiziranja spolnih razmerij v različnih družbenih, zgodovinskih in kulturnih situacijah,
• predstavljanje izsledke lastnih raziskav na način, ki razkriva sposobnost samostojnega in konceptualnega mišljenja in kritične presoje,
• sposobnost prepoznavanja in ovrednotenje učinkov spolne diskriminacije v kulturnih vzorcih preteklosti in v aktualni resničnosti.

Predvideni študijski rezultati so naslednji: