6. EVROPSKI MODEL POSLOVNE ODLIČNOSTI

»Velike stvari so posledica kopice majhnih stvari, ki jih združimo.« Vincent van Gogh

Model EFQM je svetovno priznan model upravljanja, ki podpira organizacije pri obvladovanju sprememb in izboljšanju posameznih komponent, ki vodijo k uspešnemu poslovanju in razvoju podjetja. Opredelitev pojma kakovosti po standardu SIST EN ISO 8402: »Kakovost je skupek lastnosti predmeta obravnave, ki se nanaša na njegovo sposobnost, da zadovolji izražene in pričakovane potrebe.« Avtorji pomembnejših teorij in drugih opredelitev kakovosti so Deming, Juran, Crosby in Oakland [26].

Poslovna odličnost je zadnja stopnja kakovosti, k čemur naj bi stremela vsa podjetja. Evropski model poslovne odličnosti je nastal v Evropskem skladu za menedžment kakovosti – EFQM (ang. European Foundation for Quality Management).

Model poslovne odličnosti EFQM temelji na:

• strateškem pregledu pristopov in
• pregledu rezultatov delovanja podjetja.

Značilnosti:

• povezanost in vključenost kupcev oz. odjemalcev v proces,
• snovanje novega izdelka ali storitev v skladu s pričakovanji oz. zahtevami kupcev,
• usposabljanje in nagrajevanje vseh zaposlenih,
• model ne vključuje oz. predpisuje posebnih tehnik.

Nagrajevanje:

• od leta 1991 se podeljujejo EQA – njihov namen je izboljšati položaj zahodnoevropskih podjetij na svetovnem trgu,
• od leta 2000 se podeljuje Priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost (med prejemniki priznanja so Zdravstveni dom Ptuj, Lotrič meroslovje, GKN Driveline Slovenija, d. o. o., Adria Mobil, Proizvodnja, trgovina in storitve, d. o. o. Odelo Slovenija, d. o. o., Elektro Gorenjska, d. d, TPV, d. d., KRKA, d. d., Petrol, d. d., ETI elektroelement, d. d., Trimo, d. d., Sava, Iskra Avtoelektrika, d. d).

Model poslovne odličnosti EFQM (Slika 128) je orodje, ki je v pomoč pri vzpostavitvi sistema zagotavljanja kakovosti in omogoča merjenje stopnje odličnosti.

Vsako od devetih kategorij ocenjujemo od 1 % do 100 %.

Ocenjevanje po modelu odličnosti EFQM omogoča oziroma zagotavlja:

• ocenjevanje po postavljenih merilih, ki so širše sprejeta v Evropi;
• ocenjevanje, ki temelji na dokazih;
• doseganje konsistentnosti usmeritve in soglasja glede tega, kaj je treba storiti za izboljšanje organizacije;
• povezavo med cilji, podpornimi strategijami in procesi;
• merjenje napredka s periodičnim samoocenjevanjem;
• osredotočenost izboljšav na tista področja, kjer so najpotrebnejše;
• napredovanje in izmenjavo dobre prakse med različnimi področji organizacije ter z drugimi organizacijami;
• priložnosti za prepoznavanje napredka in izjemnih dosežkov;
• ustvarjanje navdušenja med zaposlenimi z njihovim vključevanjem v izboljševanje;
• vključitev raznih pobud kakovosti v tekoče poslovanje.

Samoocenjevanje obsega osem korakov:

1. korak: razvijanje zavzetosti za samoocenjevanje
2. korak: razvijanje in širjenje strategije komuniciranja
3. korak: načrtovanje samoocenjevanja
4. korak: vzpostavitev tima(-ov) za samoocenjevanje in izobraževanje
5. korak: izvedba samoocenjevanja
6. korak: sestavitev akcijskih načrtov ukrepov
7. korak: izvajanje akcijskih načrtov ukrepov
8. korak: pregled napredka

Samoocenjevanje ni namenjeno tekmovanju za višjo številčno oceno v območju od 1 % do 100 %, po posameznem merilu in vseh merilih skupaj, temveč ima veliko večji pomen. Pomeni [26]:

• pogum pomeriti se z vsemi devetimi merili iz modela odličnosti EFQM in se pogledati v »poslovna ogledala«;
• prepoznavanje, ubesedenje in poenotenje mnenja, katera področja v delovanju predstavljajo prednosti naše organizacije in so razlog za dosedanje uspehe.

Različni modeli upravljanja kakovosti po panogah: