4. METODA SIMPLEKS

»Precedi skozi tri cedila, kar imaš povedati.« Sokrat

Metoda simpleks je tudi v matematični optimizacijski teoriji algoritem za reševanje linearnih enačb, ki ga je predlagal ameriški matematik George Dantzig leta 1947. Ta splošno znani algoritem za numerično reševanje linearnih problemov uporablja večdimenzionalni poligon N + 1-kotnika v N-dimenzijah, torej daljica v enodimenzionalnem prostoru, trikotnik v dvodimenzionalnem, tetraeder v tridimenzionalnem prostoru itd [5].

Tako kakor je metoda simpleks postala pomembna v optimizacijski teoriji, je njena uporaba tudi v svetu inovacij in ustvarjalnega razmišljanja prinesla nove možnosti pri odkrivanju priložnosti za rast in razvoj. Kakor pove že sama angleška beseda simplex (enostaven, nesestavljen), je to preprosta metoda za ustvarjalno iskanje idej, reševanje problemov in oblikovanje tima strokovnjakov različnih profilov za doseganje kar največje učinkovitosti. Njen avtor dr. Min Basadur [6] pravi, da sta osnova ustvarjalnega procesa odprto, sproščeno razmišljanje in preprostost. Ugotovil je, da večina sodelavcev zapravi zelo veliko časa z reševanjem problemov, pri tem pa se prej niti ne prepričajo, ali je problem, ki ga obdelujejo, pravi. Večina projektov je bila časovno potratnih predvsem zato, ker so ljudje prezrli preprosta, a pomembna dejstva. V tistem času so bili namreč prepričani, da je bil vsak »pravi« problem zapleten. Nasprotno pa metoda simpleks zajame celoten proces ustvarjalnega reševanja problemov. Sestavljajo ga tri stopnje: iskanje problema, razvoj ustvarjalnih rešitev in udejanjenje rešitev. Vsaka od teh stopenj zahteva različne vrste ustvarjalnosti in vse tri so potrebne za ustvarjalno rešitev problema. Znotraj njih metoda simpleks v osmih korakih združuje različne tehnike in metode, ki nas z uporabo ustvarjalnosti in inovativnega razmišljanja pripeljejo do kar najboljše rešitve problema (Slika 6).

1. Iskanje problema – ukvarjanje z iskanjem pravega problema, ki ga bomo reševali, in z oblikovanjem ekipe, ki se bo lotila reševanja ali uresničila idejo.
2. Zbiranje podatkov – kvantitativni opis problema in trenutnega stanja ter sposobnosti procesa.
3. Opredelitev problema – določitev ciljev reševanja in iskanje vzrokov za nastanek problema.
4. Zbiranje idej – sestavljanje seznama idej za morebitno rešitev problema.
5. Izbira in vrednotenje – presoja zbranih idej in izbira najustreznejše za kar najboljšo rešitev problema.
6. Načrtovanje – izdelava načrta za uresničitev izbrane ideje.
7. Realizacija ideje – pridobitev širšega soglasja za uresničitev izbrane ideje
8. Akcija – uresničitev izbrane ideje.

Metoda temelji na zamisli stalnih procesnih izboljšav. Vsakokrat ko zaključimo teh osem korakov, se metoda ponovi – z iskanjem novih problemov in priložnosti za izboljšave, ki jih stalno dopolnjujemo s pridobljenimi izkušnjami iz prejšnjih ponovitev. Uvedba v proces oz. prakso prispeva k stalni inovativnosti in izboljšanju obstoječih procesov v sistemu.

Uporaba metode simpleks omogoča, da vsak problem oz. idejo, ki se v procesu poraja, obravnavamo objektivno in da z orodjem, ki nam je na voljo, pridemo do kar najboljšega rezultata.