4.7. Realizacija ideje
Imre Cikajlo and Franc Gider
Vse dosedanje stopnje metode za reševanje problemov so bile posvečene iskanju idej, njihovemu vrednotenju in izbiranju v timih za reševanje problema. Da pa ideja ne bi ostala le ideja, jo je treba prodati ljudem, ki bi jo lahko podprli. To so lahko naši nadrejeni, bančni uradniki, investitorji ali drugi, ki se zanimajo za uresničitev projekta.
Seveda prodaja ideje ni le predstavitev projekta zainteresirani javnosti. Pri tem je poleg same ideje skoraj nujno treba upoštevati tudi stranske dejavnike, ki lahko ogrozijo ali spodbudijo uresničitev projekta. Taki dejavniki so lahko interna politika podjetja, politika in usmeritve regije in države, strah ljudi pred spremembami, načelno nasprotovanje projektu, moralni in verski zadržki družbe, ekologija idr.
Prodajo ideje načrtujemo v korakih. Najpogosteje posežemo po predstavitvi, ki jo pripravimo v teh korakih:
- poslovni primer,
- model predstavitve,
- priprava in izvedba predstavitve,
- predstavitev v programu Power Point.
Poslovni primer
Poslovni primer (ang. Case Study) uporabimo pri predstavitvi ideje, ko želimo sistematično prikazati ozadje problema, metodologijo reševanja, analizo in predlog rešitve posebnega problema.
V poslovnem primeru uporabimo veščine reševanja problemov, demonstriramo analizo problema na primeru in opišemo zaključke analize. Poslovni primer mora vsebovati dober, a kratek in jedrnat opis ozadja problema, vključevati mora vse pomembne informacije in ustrezne podrobnosti v prilogah.
Vsebina poslovnega primera
Poslovni primer je vsebinsko razdeljen na več delov. Najpogosteje ga sestavljajo:
- opis problema,
- pomembni vzroki, ki vplivajo na problem,
- možne rešitve in ukrepi,
- zaključki in priporočila.
Primer 41:
Na okrogli mizi kmetijske zbornice so kmetje obravnavali škodo, ki jo povzročajo divje živali. Po okrogli mizi so pripravili spodnje sporočilo za javnost:
| (opis problema) Kmetje na območju Dolenjske in Bele krajine ugotavljajo, da divje zveri (predvsem medved, volk in krokar) kmetom povzročajo velikansko škodo, strpnost ljudi do naštetih zveri pa je čedalje manjša. Zaradi neurejene problematike divjih zveri je že mogoče opaziti opuščanje kmetovanja, kar pomeni večkratno gospodarsko in okoljsko škodo. |
| (pomembni vzroki, ki vplivajo na problem) Število divjih živali narašča, načrtovani in predvsem uresničeni odstrel pa se manjšata ter sta nižja od letnega prirasta živali. Divjad se seli na nova, tudi bolj urbana območja, kjer povzroča škodo in opuščanje kmetovanja. Kmetijska zemljišča se zaraščajo, zaradi česar kmetje izgubljajo podporo v zvezi z ukrepi kmetijske politike. V zadnjem času v Beli krajini poleg zaraščanja predstavlja največjo težavo krokar. Težava s to živaljo se skriva v študiji republiške agencije za okolje, v kateri je zapisano, da je krokar samo mrhovinar, toda kakor je bilo slišati na okrogli mizi, v Beli krajini zdaj napada tudi žive živali, drobnico, mlade kopitarje in teleta. Povzroča tako veliko škodo, da nekateri rejci pripravljajo tožbo zoper državo, agencijo in pristojno ministrstvo. Zaradi snežne zime se je divjad približala naseljem in povzročila dodatno škodo, na Kočevskem pa glavne težave izvirajo iz državnih lovišč posebnega pomena, za katera lastniki ne skrbijo tako dobro, kakor to počnejo lovci v lastnih revirjih. Divjad se je zato namnožila in se iz treh državnih lovišč odprte vrste širi na preostala območja. |
| (možne rešitve in ukrepi) Kmetje pozivajo pristojno ministrstvo in slovensko lovsko zvezo, da ukrepata. Odstrel je treba ustrezno povečati in ga uravnovesiti z letnim prirastkom živali. Poleg tega je treba ustrezno urediti lovišča posebnega pomena na Kočevskem. Najbolje bi bila urejena, če bi jih upravljale lovske družine same. |
| (zaključki in priporočila) Kmetijska zbornica poziva pristojno ministrstvo k takojšnjemu ukrepanju. Če v enem mesecu ne bo prejela nobenega odgovora, bo pripravila protestni shod pred sedežem ministrstva v Ljubljani. |
Model predstavitve
Za dobro prodajo ideje moramo rešitev problema oz. idejo dobro predstaviti. V ta namen uporabimo pripravljeni model predstavitve (ang. Presentation Model) (Slika 106).
V prvem koraku predstavimo ozadje, opozorimo na probleme, ki smo jih reševali, in na cilje, ki jih želimo doseči. V drugem koraku je na vrsti metodologija, predvsem bločna predstavitev mehanizmov, podrobnosti v metodologiji pa so dane glede na izobrazbeni oz. poklicni profil poslušalcev. V tretjem koraku se osredotočimo na obstoječe stanje in podamo številčne rezultate. V četrtem koraku poudarimo prednosti, priložnosti in vpliv na zadovoljstvo strank, kupcev. V petem koraku predstavimo dejavnosti, ki jih je treba izpeljati, da bo projekt uspešno končan, in njihov časovni obseg. V šestem koraku prikažemo analizo stroškov in koristi ter finančno upravičimo predlagano idejo. V sedmem koraku navedemo nekaj iztočnic za vprašanja ter splošno razpravo o problemu in predlagani ideji.
Priprava in izvedba predstavitve
Za samo predstavitev se moramo posebej pripraviti. Poleg tega da dobro pripravimo nastop in poskrbimo za vizualno podobo naših izročkov (Slika 107), moramo tudi pravilno časovno načrtovati svoje izvajanje. Zato je pomembno predhodno zbrati čim več informacij o poslušalcih, da ne bomo po nepotrebnem govorili o rečeh, ki jih ne razumejo in se ob njih dolgočasijo.
Osredotočiti se moramo na razumljiva dejstva, ki naredijo na poslušalce vtis:
- razumeti moramo zanimanje poslušalcev,
- namen predstavitve je, da dosežemo akcijo (da se nekaj zgodi),
- vodje zanimajo bolj učinki in prihranki kakor metodologija (ang. Not how, but how much!).
Poslušalci
Obstajajo tri vrste ljudi (Slika 108):
- vidni tip – več občutka za vidno zaznavanje, zato bolj sledijo grafičnim predstavitvam,
- slušni tip – poslušalci si dobro zapomnijo zgodbe, zato je pomemben način podajanja informacij,
- gibalni tip – občinstvo rado sledi gibanju predavatelja, zato informacije poudarjamo s kretnjami, didaktičnimi pripomočki …
Priprava predstavitve
Dobra priprava na predstavitev je pol uspeha.
- Prosojnice uporabljamo kot oporne točke:
- največ 4 minute na prosojnico, črke naj bodo dovolj velike,
- grafi, slike in številke povedo največ,
- vnaprej pripravimo prostor z vso potrebno opremo (stoli, mize, projektor, izročki …),
- predstavitev predhodno preizkusimo.
- Izvedba predstavitve:
- predstavitev prilagodimo poslušalcem,
- poslušalce vključimo v predstavitev,
- uporabljamo tablo ali snemljive papirne pole za komentar poslušalcev,
- ne beremo neposredno z zaslona,
- ne zakrivamo slike,
- ne zahtevamo takojšnjega odgovora da ali ne – včasih morajo poslušalci stvari še premisliti ali raziskati ozadja,
- dogovorimo se za naslednji sestanek.
Predstavitev v programu Power Point
Predstavitev naj bo oblikovana tako, da bodo poslušalci lahko sledili predavanju, njen grafični del pa je treba uporabljati kot oporne točke in kot vir dodatnih informacij:
- ozadje naj bo takšno, da bo besedilo vidno in razločno (Slika 109),
- za ozadje uporabljajmo umirjene barve,
- uporabljamo kontrastne barve, da povečamo berljivost.
Animacije
Uporaba animiranih vložkov v predstavitvah ni zaželena, ker so lahko moteči, predvsem pa odvračajo pozornost (Slika 110). Z njimi je nekatera dejstva sicer res mogoče poudariti, vendar skrajno previdno.
Grafi
Pri uporabi grafov in diagramov (Slika 111) upoštevamo, da morajo biti pregledni in razumljivi (Slika 112) na prvi pogled, sicer si lahko idejo razlagamo napačno.
