14 Praktikum II: Vrtljiva zvezdna karta

Posebni računalniški programi ali aplikacije pokažejo položaj teles na nebu, ki ga vidimo z določenega opazovališča ob določenem času, zato so zelo priročni za natančno načrtovanje opazovanja ali pri vizualnem opazovanju, ko iščemo temna, manj znana telesa na nebu.

Kaj pa, če ne želimo brskati po računalniku ali telefonu? Na primer, ko opazujemo ljubiteljsko, s prostim očesom ali z majhnim teleskopom? Pri opazovanju svetlih zvezd pride zelo prav vrtljiva zvezdna karta. Ta je odličen pripomoček še posebej za začetnike in začetnice. Karto lahko dobite pri zaupanja vrednih astronomskih založnikih, društvih ali organizacijah.

Na prvi pogled je vrtljiva zvezdna karta morda videti zapleteno, a je pravzaprav preprosta za uporabo. Najprej poglejmo osrednji del karte na spodnjem delu, na katerem so natisnjene zvezde (slika P3). Vsaka karta je narejena za neko zemljepisno širino — karta na sliki P3 velja za , z nekaj zadržki pa se jo da uporabljati na območju . Vrtljiva zvezdna karta tipično prikazuje svetle zvezde do navideznega sija 4 mag, pri čemer je velikost zvezde sorazmerna njenemu siju. V samem središču karte je Severnica, ki zaradi zakovice ni vidna. Na tej karti so označene tudi svetlejše galaksije, meglice in kopice ter zvezde, ki se jim sij močno spreminja (glej legendo v spodnjem levem delu). Prekinjene črte povezujejo zvezde večjih ozvezdij. Rdeča krožnica označuje ekliptiko, modra nebesni ekvator. Osrednji del karte z zvezdami obdajata obroča z meseci in dnevi ter Luninimi menami.

Zgornji del karte je vrtljiva prozorna folija. Zasenčen del označuje del neba, ki je pod obzorjem in zato ni viden. Polna črta označuje matematično obzorje, na katerem so označene strani neba, kot jih vidimo, če držimo karto nad glavo. Krogec in črka Z označujeta zenit. Črna črta, ki povezuje zenit in jug, je nebesni poldnevnik. Na zunanjem obodu folije je narisan obroč z urami in minutami v dnevu.

Osnovna uporabnost vrtljive zvezdne karte je, da pokaže videz zvezdnega neba ob določenem času. Na primer, da nas zanima zvezdno nebo 15. januarja ob 22.00. Zavrtimo zvedno karto tako, da se želena ura na foliji ujema z datumom na spodnjem delu karte — dobimo sliko P3. Karta nam pokaže, da bo ob tem času nad nami, skoraj v zenitu, zvezda Kapela. Nekje na polovici neba med Kapelo in obzorjem proti jugu je ozvezdje Orion. In tako dalje.

Karta nam obenem pokaže, ob katerih drugih dnevih in urah bomo lahko videli prav tako nebo. Na primer, 2. decembra ob 1.00. In 2. junija ob 13.00. A ker je takrat dan, takšnega, lahko bi rekli zimskega, neba zaradi Sončeve svetlobe seveda ne moremo videti — zvezde so kljub temu tam, na nebu. Pri opazovanju smo pozorni, da karto obrnemo tako, da je del neba, proti kateremu smo obrnjeni, na karti spodaj.

Kdaj bo zvezda Arktur 15. maja najviše na nebu? Na karti poiščemo Arktur in ga poravnamo z nebesnim poldnevnikom. Nato poiščemo 15. maj na obodu karte in preberemo čas (približno 22.40). Podobno poiščemo tudi čas vzhoda ali zahoda posamezne zvezde, pri čemer je treba upoštevati, da karta kaže podatke za povsem raven, matematični horizont, v naravi pa obzorje večkrat zastirajo drevje, hribi, stavbe.

Za konec poglejmo še, kako poiskati osvetljenost Lune na določen dan v letu. V spodnjem delu karte so navedene rimske številke od I do XII. Na eni strani folije so zapisani dnevi v mesecu (od 1 do 31), na drugi strani folije pa leta — na spodnji sliki imamo obdobje med letoma 2015 in 2033. Devetnajst let ustreza 19-letnemu Metonovemu ciklu. Po 19 letih se začnejo Lunine mene ponavljati (leto 2034 je ekvivalentno letu 2015). Kakšna je osvetlitev Lune 23. decembra 2026? Poiščemo leto 2026 in številko poravnamo z rimsko XII (mesec december). Nato pogledamo številko, ki ustreza 23. dnevu v mesecu in preberemo meno, ki je nad številko (v tem primeru je Luna tik pred fazo polne Lune).