GoChile je projekt Univerze v Novi Gorici, ljubiteljskega astronoma Mateja Mihelčiča in astronomske revije Spika. GoChile sta dva teleskopa na enem stojalu, ki od leta 2021 stojita observatoriju El Sauce v južnem delu puščave Atacama v Čilu in ki ju upravljamo in z njima izvajamo astronomsko opazovanje na daljavo.

Zakaj Čile? Ker so tam idealne razmere za astronomsko opazovanje. Observatorij stoji na nadmorski višini okoli 1500 metrov. V bližini ni mest in drugih virov svetlobnega onesnaženja. Obenem je puščava Atacama suh kraj, kjer je več kot 300 jasnih noči na leto. Čilski celinski čas je običajno za pet ur zamaknjen glede na srednjeevropskega (včasih tudi za štiri ali šest ur, ker Čile ne menja med poletnim in zimskim časom na isti dan kot Evropa), kar je priročno za opazovalce in opazovalke iz Evrope, saj lahko opazujemo, ko je pri nas že dan.

Dva teleskopa

Da bi bolje razumeli lastnosti opazovalne opreme, si lahko osvežite spomin z ogledom poglavij o teleskopih (poglavje Teleskopi), kamerah (poglavje Kamere) in barvah (poglavje Barve v astronomiji).

Teleskop GoT1 je zrcalni teleskop s premerom glavnega zrcala 40 cm (slika 12.1). Je teleskop tipa Ritchey-Crétien z goriščnim razmerjem f/6,5. Na teleskopu sta nameščeni kamera ASI6200MM Pro in kamera za vodenje ASI1744MM. Ima še filtrsko kolo s filtri L, R, G, B, O3 in H. Vidno polje teleskopa obsega približno x . Teleskop je primeren za opazovanje zvezd, galaksij, meglic in planetov. Na splošno ta teleskop uporabljamo za astrofizikalne meritve.

Lastnosti filtrov, ki jih uporabljamo pri opazovanju s teleskopm GoT1. Za vsak filter sta podani srednja valovna dolžina prepuščene svetlobe in širina območja prepustnosti .

Filter	[nm]	[nm]
L	543	312
B	441	106
G	530	82
R	643	112
O3	500	10
H	656	10

Manjši teleskop GoT2 (slika 12.2) je lečni s premerom zbiralne površine 7,6 cm in goriščnim razmerjem f/4,5. Na teleskopu sta nameščeni barvna kamera ASI2600MC Pro in kamera za vodenje ASI224MM. Vidno polje teleskopa obsega približno 3,4 x 2,2. Teleskop je primeren za fotografiranje večjih območij na nebu (meglice, razsute zvezdne kopice).

Teleskopa sta postavljena na stojalu FORNAX ONE50. Ob teleskopu je nameščena še vsenebna kamera Mars-C (IMX462). Primer neba nad observatorijem, posnetim z vsenebno kamero, je prikazan na sliki 12.3.

Pot svetlobe skozi teleskop

Poglejmo, kako svetloba potuje skozi večji teleskop GoT1 (v primeru manjšega GoT2 je pot svetlobe skozi teleskop do gorišča drugačna, saj gre za lečni teleskop, za goriščem pa je pot svetlobe podobna).

Svetloba najprej prispe do primarnega (hiperboličnega) zrcala, se odbije do sekundarnega (tudi hiperboličnega) zrcala in od tam v gorišče, ki je za primarnim zrcalom (slika 12.4). Primarno zrcalo ima na sredini majhno luknjo, da svetloba lahko pride iz teleskopa in do gorišča. Tam gre najprej skozi fokuser, napravo, s katero zagotovimo, da bo slika na kameri ostra. Fokuser obenem deluje kot rotator: z njim lahko kamero zavrtimo, s tem pa posnamemo drugačno (za poljuben kot obrnjeno) sliko neba.

Za fokuserjem je montirano filtrsko kolo s steklenimi ploščicami, ki prepuščajo različno valovno dolžino. Pri opazovanju kolo zavrtimo tako, da je želeni filter na optični poti svetlobe (pred kamero). Za filtrskim kolesom je postavljena kamera, s katero zajemamo svetlobo. Kamera je s kabli povezana z računalnikom, na katerega se po opazovanju prenesejo posnete slike.

Običajen potek opazovanja na daljavo

Opazovanja izvajamo na daljavo. Z računalnikom, do katerega imamo neposreden dostop, se prek aplikacije AnyDesk povežemo z računalnikom, imenovanim Vega, ki je na lokaciji teleskopa v Čilu in skrbi za njegovo upravljanje in zajem podatkov. Na Vegi lahko poženemo več programov. Nekateri so potrebni za izvajanje opazovanja, drugi za analizo posnetih slik.

Pred začetkom opazovanja se je nanj treba pripraviti. Pri tem vam bodo pomagala poglavja Orientacija po nebu, Sonce in merjenje časa in Luna. Vprašajte se, kaj želite opazovati, katero nebesno telo je primerno za tovrstno opazovanje, kdaj je izbrano telo nad obzorjem v Čilu, kako ga želite opazovati (število posnetkov, filtri, čas osvetlitve).

Pred opazovanjem preverimo vremenske razmere na vsenebni kameri. vremenske razmere na vsenebni kameri. Ob jasnem vremenu opazovanje izvedemo s programi MaximDL, Voyager in PHD2 Guiding. Z dobrim načrtovanjem (in nekaj izkušnjami) lahko opazovanje pripravimo vnaprej in pustimo, da ga programi izvedejo sami brez nas.

Poleg posnetkov nebesnih teles moramo imeti za njihovo obdelavo tudi pripravljalne posnetke (bias, flat, dark; glej poglavje Kamere). Teh posnetkov ni treba delati vsako noč, dovolj je enkrat na teden. Posnetke običajno naredi uporabnik ali uporabnica sama, lahko pa prej preveri, ali tisti teden posnetkov ni naredil že kdo drug, in si tako prihrani nekaj časa. Pripravo lahko naredite v poljubnem programu.

Pripravljene slike z astrometrično rešitvijo (ali brez, če ta ni potrebna) lahko dodatno obdelate na Vegi, če hočete posnetke združiti v barvno fotografijo. V primeru analize slik (npr. fotometrija, glej poglavje Fotometrija) pa slike prenesete na svoj računalnik.

Podatki so javni

Podatki, ki jih posamezen opazovalec pridobi s teleskopom GoChile, niso njegova last, ampak so v odprtem dostopu na voljo vsem uporabnikom teleskopa. Po določenem času postanejo vse slike del arhiva Univerze v Novi Gorici ter jih lahko kdorkoli pogleda in prenese na svoj računalnik. Pred prenosom slik si mora na spletni strani ustvariti račun. Vsi, ki uporabljajo slike projekta GoChile, morajo prebrati pogoje uporabe slik in se strinjati z njimi.