Pri različnih opazovalnih projektih so doslej zbrali ogromno količino podatkov o astronomskih telesih. Astronomi z velikimi opazovalnimi projekti opazujejo veliko število teles, dobljene podatke shranijo v spletne arhive ter običajno poskrbijo, da so na voljo v berljivi obliki in brezplačni za vse, ki bi jih želeli uporabiti. Taka primera sta fotometrični in astrometrični pregled neba s satelitom Gaia in fotometrično ter spektroskopsko opazovanje vseh teles določene svetlosti na severnem nebu v okviru projekta SDSS.

Poleg teh je še veliko število manjših (preteklih in sedanjih) opazovalnih projektov. Tudi njihovi podatki so lahko zanimivi še za koga drugega, a morda sploh niso dostopni na spletu ali pa so preveč razpršeni, jih je težko najti ali so v taki obliki, da jih je težko uporabiti.

Da bi astronomske podatke lahko čim širše uporabljali za raziskave, so jih zbrali v bazi podatkov Vizier. Vizier je izredno koristno orodje. Poglejmo nekaj standardnih načinov uporabe.

Želim dostop do določenega kataloga

Recimo, da delamo fotometrične meritve (glej poglavje Fotometrija). Zanima nas navidezni sij zvezd na sliki, saj bomo te podatke uporabili za umeritev sija našega telesa (npr. zvezda z eksoplanetom, spremenljiva zvezda, supernova). Eden izmed katalogov, v katerem so zbrane fotometrične meritve, je katalog velikega pregleda neba Pan-STARRS. Na spletni strani Vizier v iskalno polje vpišemo Pan-STARRS. Iskalnik najde en sam zadetek, katalog II/349/ps1. Ob rezultatu kliknemo na ikonico Vizier in prišli smo do iskanega kataloga.

Kako uporabljamo obrazec? Pomagajmo si s številkami, ki na sliki P7 označujejo pomembna polja.

1. Tukaj vpišemo koordinate in polmer območja, v katerem želimo iskati telesa v katalogu. Namesto polmera lahko izberemo kvadratno območje.
2. To polje prikazuje katalog, v katerem iščemo. Včasih je katalog razdeljen na več manjših katalogov (primer je Gajin katalog). V tem primeru moramo klikniti na tisti katalog, ki nas zanima.
3. Vsak katalog ima določena polja s podatki. Vsak katalog vsebuje koordinate, kar je vidno tudi na sliki. Če gre za fotometrični katalog, bo vseboval polja z vrednostmi navideznega sija, umerjenega pri različnih filtrih. Če polja izberemo (modri kvadratek na začetku vrstice), se bo po potrditvi (polje 5) vrednost polja izpisala v pridobljenem katalogu. Polja služijo tudi kot sito: če v prvo vrstico napišemo > 10, se bodo izpisali samo vnosi (telesa) v katalogu z rektascenzijo, večjo od 10.
4. Izberemo lahko, kako bo videti izpisani katalog. Po privzetih nastavitvah se bo izpisalo le 50 vrstic, kar lahko poljubno povečamo. Lahko izpišemo razdaljo telesa glede na koordinate, podane v polju 1., in podobno. Po privzetih nastavitvah se katalog izpiše na novi spletni strani, lahko ga tudi shranimo v dokument in si ga prenesemo na računalnik.
5. Ko smo zadovoljni z izbiro, kliknemo na gumb Submit in katalog se bo izpisal.

Če se je katalog izpisal na spletni strani, si ga lahko ogledamo s ponujenimi orodji; povezave do orodij so nad tabelo. AladinLite omogoča, da telesa v katalogu narišemo prek obstoječega zemljevida na teh koordinatah. Plot the output omogoča, da narišemo graf, pri čemer na osi nanašamo vrednosti posameznih polj iz kataloga.

Kateri katalogi pokrivajo določen del neba?

Recimo, da smo opazovali del neba in nas zanima, ali o njem že obstajajo kaki opazovalni podatki, meritve lastnosti zvezd ali galaksij, ipd. V tem primeru je uporabno orodje Vizierjev rudnik ozr. odtis (tukaj).

Na začetku boste videli sliko naše Galaksije. Na vrhu okenca vtipkajte položaj na nebu in nato povečajte ta del neba. Kliknite na zemljevid in desno od slike se vam bo pojavil seznam katalogov, ki vsebujejo telesa tega dela neba. Lahko spremenite tudi sliko zemljevida v ozadju, čezenj narišete telesa iz določenega kataloga itd.

Python

Pri delu s katalogi pomaga znanje programiranja. Če delamo z obsežnimi katalogi, želimo morda iz njih izbrati le nekatera telesa oziroma podatke (na primer le zvezde, ki imajo lastno gibanje hitrejše od določene vrednosti). Ali pa želimo med različnimi katalogi poiskati tiste, v katerih se pojavijo določene zvezde, in zbrati ter primerjati vse te podatke. Vse to lahko dokaj preprosto naredimo s skripto, napisano v programskem jeziku Python.

Python je eden glavnih programskih jezikov, ki ga dnevno uporabljamo pri raziskavah. Modul astroquerry omogoča, da prek skripte z Vizierja pridobimo določen katalog, katerega podatke lahko kasneje poljubno obdelujemo. Pogosto omenjeni modul kombiniramo z modulom astropy.