3. Pravni viri pogodbenega prava

Najpomembnejši formalni pravni vir pogodbenega prava je Obligacijski zakonik (v nadaljevanju OZ).28 Gre za zakonik, ki celovito ureja obligacijska razmerja in katerega določbe praviloma veljajo tudi za vse vrste pogodb. OZ ima dva glavna dela, in sicer so v prvem, splošnem delu splošna pravila obligacijskega prava, drugi (posebni) del pa zajema posamične pogodbe.29 Pravila splošnega dela so skupna vsem obligacijskim razmerjem, pravila posebnega dela pa urejajo vrsto pogodbenih razmerij. Pravna pravila, vsebovana v določbah OZ, imajo v hierarhiji pravil obligacijskega prava naravo splošnega pravila (lex generalis). Njihovo uporabo zato lahko izključijo (derogirajo) bodisi specialnejša pravila ali novejša splošna pravila.

Področje pogodbenega prava pomembno dopolnjujejo tudi drugi zakoni. Potrošniško pravo, ki je uzakonjeno predvsem v Zakonu o varstvu potrošnikov (ZVPot-1)30 in Zakonu o potrošniških kreditih (ZPotK-2)31 ter v vrsti drugih predpisov, ureja nekatera obligacijska in pogodbena razmerja drugače kot splošno obligacijsko pravo, seveda pretežno v korist potrošnika (in favorem consumatoris). Gre torej za specifično ureditev obligacijskih oziroma pogodbenih razmerij glede na njihove subjekte (potrošnike).32 Premoženjska razmerja med zakonci, zlasti sklepanje pravnih poslov med zakonci, ureja Družinski zakonik (DZ).33 Področje obligacijskega prava urejajo še drugi številni zakoni, zlasti tisti s področij varovanja pred nepoštenimi poslovnimi praksami, najemnih razmerij, transportnega prava, prava vrednostnih papirjev in drugih finančnih instrumentov, intelektualne lastnine idr.34

V obligacijskih pogodbenih razmerjih gospodarskih subjektov se za presojo potrebnih ravnanj in njihovih učinkov upoštevajo tudi poslovni običaji, uzance in praksa, vzpostavljena med strankama.35 Poudariti je treba, da je navedena generalna klavzula o uporabi poslovnih običajev, uzanc in vzpostavljene prakse namenjena gospodarskim subjektom, kar pa seveda ne pomeni, da se ta uporablja samo v pogodbenih razmerjih teh subjektov. Pravila običajev, uzanc in prakse, vzpostavljene med strankama, veljajo tudi v splošnih obligacijskih razmerjih, toda le takrat, ko se določeno pravno pravilo izrecno sklicuje na katerega od teh standardov.36 Pojem gospodarskega subjekta je širši od pojma gospodarske družbe in se razlaga v skladu s 13. členom OZ, kar je podrobno predstavljeno v poglavju 5.

Poslovni običaj je določeno ravnanje, ki se pričakuje med osebami določenih lastnosti, med gospodarskimi subjekti. Njegovi opredelilni elementi so: določnost ravnanja, pričakovanost in kvalificiranost subjektov, na katere se nanaša.37

Uzance so podrobna pravila določenega ožjega poslovnega kroga, ki jih najpogosteje sprejemajo združenja gospodarskih subjektov (gospodarske zbornice) ali posamezni gospodarski subjekti (borze, banke), ne pa zakonodajalec.38 Primer: uzanc so Posebne gradbene uzance, ki se uporabljajo za presojo pri gradbenih pogodbah.

O obstoju prakse, vzpostavljene med strankama, je mogoče govoriti, če sta stranki v določenem časovnem obdobju ves čas poslovno sodelovali. Poleg stalnega poslovnega sodelovanja je treba upoštevati, da gre za ponavljanje istovrstnih poslov z istovrstno vsebino pogodbenega razmerja v prejšnjih razmerjih.39

Pomemben neformalni pravni vir je tudi ustaljena sodna praksa. Pri sprejemanju odločitev sodišče ne sme samovoljno oziroma arbitrarno, torej brez razumne pravne obrazložitve, odstopiti od enotne in ustaljene sodne prakse.40 Sodna praksa je predstavljena na https://www.sodnapraksa.si/.

Vaja:

Darovalec lahko v skladu s 540. členom OZ prekliče darilno pogodbo zaradi hude nehvaležnosti, če se po njeni sklenitvi obdarjenec proti njemu ali njegovemu bližnjemu obnaša tako, da bi bilo po temeljnih moralnih načelih nepravično, če bi obdarjenec prejeto obdržal.

V sodni praksi višjih sodišč in Vrhovnega sodišča RS poiščite tri primere, kjer je sodišče presodilo, da konkretni dejanski stan ustreza standardu hude nehvaležnosti. Odločitve citirajte z opravilno številko, datumom njihove izdaje in navedbo sodišča.

 

28 Dostopno na: https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO1263.
29 Ilešič, 2003, strani 43 in 44.
30 Uradni list RS, št. 130/22, v nadaljevanju ZVPot-1.
31 Uradni list RS, št. 77/16 in 92/21 – ZBan-3, v nadaljevanju ZPotK-2.
32 Ilešič, 2003, stran 35.
33 Uradni list RS, št. 15/17, 21/18 – ZNOrg, 22/19, 67/19 – ZMatR-C, 200/20 – ZOOMTVI, 94/22 – odl. US, 94/22 – odl. US, 5/23 in 34/24 – odl. US, v nadaljevanju DZ.
34 Cepec, Kovač, 2023, stran 137.
35 Glej 12. člen OZ.
36 Kranjc v Plavšak, Juhart, 2003, 1. knjiga, stran 126.
37 Prav tam, stran 127. Juhart et al., 2011, stran 44.
38 Kranjc v Plavšak, Juhart, 2003, 1. knjiga, stran 130.
39 Prav tam, stran 136.
40 Več o tem glej Galič, 2003, stran 44 in nasl., Betetto, 2018, stran 9 in nasl., Juhart et al., 2011, stran 45.

License

Icon for the Creative Commons Attribution-NonCommercial-ShareAlike 4.0 International License

Uvod v pogodbeno pravo Copyright © by University of Nova Gorica Press is licensed under a Creative Commons Attribution-NonCommercial-ShareAlike 4.0 International License, except where otherwise noted.

Share This Book