4.1. Načelo dispozitivnosti

Načelo dispozitivnosti pomeni, da lahko udeleženci svoje pogodbeno razmerje uredijo drugače, kot je določeno s pravili OZ, če iz posamezne določbe OZ ne izhaja, da to ni mogoče.⁴⁴ Načelo dispozitivnosti tako omogoča fleksibilnost in prilagodljivost pogodbenih razmerij, hkrati pa zagotavlja pravno varnost in predvidljivost, ko zakon zagotavlja kogentno (obveznostno) pravno podlago za urejanje razmerij med strankami. V praksi to pomeni, da se za določeno situacijo (npr. enostransko odpoved pogodbe z določenim rokom) uporabi tisto konkretno določilo, ki sta ga stranki zapisali v pogodbi, in ne določilo OZ, ki sta ga stranki s svojim pravilom izključili. Če pa stranki te pravne možnosti ne uresničita, se za presojo položaja uporabi pravilo OZ.⁴⁵