4.10. Načelo dolžnosti izpolnitve obveznosti – pacta sunt servanda

Načelo dolžnosti izpolnitve obveznosti pomeni, da je treba sklenjene dogovore spoštovati oziroma izpolnjevati. Udeleženci v obligacijskem razmerju so dolžni izpolniti svojo obveznost in odgovarjajo za njeno izpolnitev.⁶⁵ Gre za temeljno pravno načelo, ki določa, da so pogodbe in sklenjeni dogovori zavezujoči za vse stranke, ki so jih prostovoljno sklenile. To načelo je ključno za stabilnost pravnega reda in zaupanje med strankami v pogodbenih razmerjih ter pripomore k predvidljivosti in varnosti pravnih odnosov. Poznamo dve izjemi od tega načela, in sicer pojav spremenjenih okoliščin in višje sile.

Vaja:

1. Leasing hiša, d. o. o., in A sta sklenila pogodbo, v skladu s katero je družba prepustila A-ju v uporabo avto, A pa se je zavezal, da bo zanjo mesečno plačeval določen denarni znesek. V pogodbi je bilo dogovorjeno, da družba kljub izročitvi avta A-ju ostane njegov lastnik, A pa to postane s plačilom zadnjega mesečnega obroka.

• Ali lahko pogodbeni stranki skleneta pogodbo s prej navedeno vsebino, čeprav OZ pogodbe o leasingu ne ureja? Odgovor obrazložite!
• Katera pravila se bodo uporabila za presojo pravnega razmerja med strankama?

2. A in B sta januarja 2003 sklenila najemno pogodbo, s katero je A dal B-ju v najem del objekta (ograjo ob cesti), na katerem je B postavil oglasne objekte. Pogodba je bila sklenjena za deset let. V pogodbi se je najemodajalec zavezal, da v času trajanja pogodbe s tretjo osebo ne bo sklepal pogodb o zakupu zemljišča oziroma objekta, katerih namen bi bil omogočiti postavljanje oglasnih površin. Za primer kršitve te obveznosti sta stranki dogovorili plačilo pogodbene kazni v višini treh pogodbenih vrednosti. A in B sta dogovorila tudi možnost predčasne odpovedi, in sicer z odpovednim rokom treh mesecev. A je najemno pogodbo odpovedal z dopisom 5. 6. 2007. Odpovedni rok je skladno s pogodbenimi določili pričel teči 1. 7. 2007 in se je iztekel konec septembra 2007. B je trdil, da je 19. 11. 2007 opazil, da so njegovi oglasni panoji odstranjeni, na njihovo mesto pa v naslednjih dneh postavljeni oglasni panoji konkurenčne družbe. Po njegovem mnenju odpoved najemne pogodbe nima pravnih učinkov. OZ namreč ne predvideva možnosti odpovedi kot načina prenehanja trajnega upniško-dolžniškega razmerja pri pogodbah, v katerih je čas trajanja določen. A se je branil, da, čeprav zakon tega ne predvideva, ni v nasprotju s prisilnimi predpisi strank, če tudi v primeru razmerij, v katerih je čas trajanja določen, druga drugi z odpovedjo omogočita prenehanje pogodbenega razmerja še pred potekom roka.

Kdo ima prav? Odgovor obrazložite!

3. A kot preživljalec in B kot preživljanec sta sklenila pogodbo o dosmrtnem preživljanju. B je A-ju onemogočal izpolnjevanje obveznosti in neutemeljeno odklanjal njegovo izpolnjevanje. S tožbo je zahteval razvezo pogodbe.

• Ali menite, da bo B s tožbo za razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju uspel?
• V nasprotju s katerimi načeli bi bilo lahko stališče, po katerem bi stranka, iz katere osebnostne sfere izvira razlog za neizpolnjevanje pogodbe ali za neznosnost skupnega bivanja, vselej zahtevala razvezo pogodbe?

4. A je banki pod lažnim imenom predložil pet nezakonito sestavljenih nalogov, na katerih je bil ponarejen podpis pooblaščene osebe (B). Na njihovi podlagi je bil s transakcijskega računa B-ju nakazan znesek 10.000 EUR na račun, ki ga je A pred tem pod lažnim imenom odprl pri drugi banki. A je nato s tega računa ob predložitvi ponarejenih osebnih dokumentov dvignil nakazani znesek. A kot oseba s svojim videzom in nastopom ni vzbujal nikakršnih sumov. B je zoper banki vložil tožbo, s katero je zahteval povrnitev škode.

• Po katerem pravnem standardu se bo presojala skrbnost bank?
• Ali menite, da je banka ravnala z zadostno skrbnostjo, ko je osebi, ki se je z osebnimi dokumenti legitimirala kot imetnica računa, omogočila razpolaganje s sredstvi na tem računu?

5. A in B sta se pogodbeno dogovorila, da lahko A kot upnik odstopi od pogodbe, ne da bi dal primeren dodatni rok, če dolžnikova zamuda z izpolnitvijo traja osem dni. Preberite določila prvega odstavka 104. člena in drugega ter tretjega odstavka 105. člena OZ in pojasnite:

• Ali je tak dogovor dovoljen?
• Katero pravilo se bo uporabilo?

6. Jure in Marko sta sklenila prodajno pogodbo, s katero sta določila zastaralni rok sedem let in se dogovorila, da v času Markove odsotnosti v tujini med aprilom in septembrom 2016 zastaranje ne teče.

• Ali lahko pogodbenika določita daljši čas zastaranja in da to nekaj časa ne bo teklo? 
• Kakšna je pravna narava določila 339. člena OZ?

7. Juretu so v restavraciji, kjer je večerjal, ukradli plašč, ki ga je obesil na obešalnik pri vratih. O kraji je nemudoma obvestil vodjo restavracije in zahteval, da se mu nastala škoda povrne. Vodja restavracije je Juretovo zahtevo zavrnil, čaš da restavracija ne odgovarja za osebne stvari gostov. Juretu je pokazal obvestilo na steni pri obešalniku, na katerem je pisalo, da restavracija seznanja goste, da ne odgovarja za njihove izginule osebne stvari.

Ali je Jure upravičen do povrnitve škode?

8. Iz določbe drugega odstavka 8. člena OZ izhaja, da nesorazmerje vrednosti dajatev ni vedno sankcionirano, ampak le tedaj, kadar zakon določi, v katerih primerih ima kršitev načela enake vrednosti dajatev pravne posledice.⁶⁶

V OZ poiščite vsaj dva primera, ko zakon določa pravne posledice za kršitev tega načela!