7.4. Oblika pogodbe

Za sklenitev pogodbe načeloma ni potrebna določena oblika (načelo konsenzualnosti), razen če zakon zahteva posebno obliko ali če se stranki tako dogovorita. Volja za sklenitev pogodbe se lahko izjavi z besedami ali drugačnim konkludentnim, aktivnim ravnanjem,¹²⁶ kar med drugim pomeni, da je ustno sklenjena pogodba veljavna.

OZ pisno obliko kot pogoj za veljavno sklenitev pogodbe predpisuje za naslednje pogodbe: pogodba, na podlagi katere se prenaša lastninska pravica na nepremičnini ali s katero se ustanavlja druga stvarna pravica na nepremičnini (npr. hipoteka), gradbena pogodba, licenčna pogodba, alotmajska pogodba, pogodba o prodaji na obroke. Zahteva zakona, da mora biti pogodba sklenjena v določeni obliki, velja tudi za vse njene poznejše spremembe ali dopolnitve. Vendar so veljavne poznejše ustne dopolnitve o stranskih točkah, o katerih oblična pogodba nič ne govori, če to ni v nasprotju z namenom, zaradi katerega je oblika predpisana. Veljavni so tudi poznejši ustni dogovori, s katerimi se zmanjšujejo ali olajšujejo obveznosti ene ali druge stranke, če je posebna oblika predpisana samo v interesu pogodbenih strank.¹²⁷

Pogodbeni stranki se lahko sporazumeta, da je pogoj za veljavnost njune pogodbe posebna oblika. Pogodbo, za katero je bila dogovorjena posebna oblika, je mogoče razvezati, dopolniti ali kako drugače spremeniti tudi z neobličnim sporazumom. Če sta se pogodbeni stranki dogovorili za posebno obliko samo zato, da bi si zagotovili dokaz o sklenitvi oziroma o vsebini pogodbe ali dosegli kaj drugega, je pogodba sklenjena, ko je doseženo soglasje o njeni vsebini, za pogodbeni stranki pa hkrati nastane obveznost, da dasta pogodbi dogovorjeno obliko.

Pogodba, ki ni sklenjena v predpisani obliki, je nična, če iz namena predpisa, s katerim je določena oblika, ne izhaja kaj drugega. Pogodba, ki ni sklenjena v dogovorjeni obliki, je nična, če sta se stranki dogovorili, da je pogoj za njeno veljavnost posebna oblika.¹²⁸

Postavlja se vprašanje, ali velja sankcija ničnosti tudi takrat, ko pogodba ni sklenjena v predpisani obliki, je pa v celoti izvršena. Pogodba, za katero se zahteva pisna oblika, je veljavna, čeprav ni bila sklenjena v tej obliki, če sta pogodbeni stranki v celoti ali v pretežnem delu izpolnili obveznosti, ki so iz nje nastale, razen če iz namena, zaradi katerega je oblika predpisana, očitno ne izhaja kaj drugega.¹²⁹ Gre za teorije realizacije. Realizacijo, zaradi katere je oblikovno nepopolna pogodba vendarle lahko veljavna, osmišlja celotna ali pretežna izpolnitev pogodbenih obveznosti.

Notarski zapis je strožja oblika obličnosti. Zakon o notariatu (ZN)¹³⁰ predpisuje, kateri pravni posli morajo biti sklenjeni v obliki notarskega zapisa, in sicer:

• pogodbe o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema in zunajzakonskima partnerjema,
• pogodbe o razpolaganju s premoženjem oseb, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost,
• sporazumi o odpovedi neuvedenemu dedovanju,
• drugi pravni posli, za katere zakon določa, da morajo biti sklenjeni v obliki notarskega zapisa.¹³¹

Če navedeni pravni posli niso sklenjeni v obliki notarskega zapisa, so nični.¹³² Teorija realizacije namreč velja le za primer, ko se za obligacijske posle zahteva pisna oblika, za primere, ko je bila kršena še strožja obličnost (oblika notarskega zapisa), pa ta izjema ne velja. To pomeni, da sporazum, ki ni bil sklenjen v predpisani obliki, ne bi mogel konvalidirati (postati veljaven), čeprav bi bil v celoti ali v pretežnem delu izvršen.

Vaja:

1. Navedite predpostavke za veljavno sklenitev pogodbe:

2. 17-letni Jure se je mesec dni pred nastopom polnoletnosti intenzivno pripravljal na vozniški izpit, saj je želel opraviti izpitno vožnjo takoj, ko bo postal polnoleten. Pri prodajalcu avtomobilov je takrat videl ponudbo za drag avtomobil. Menil je, da je tak nakup ugoden in smiseln, saj bi imel takoj ob polnoletnosti že osebno vozilo. S prodajalcem je sklenil leasing pogodbo, s katero se je zavezal, da bo mesečno plačeval 600,00 EUR naslednjih 7 let. Staršem za sklenitev pogodbe ni povedal, saj je verjel, da bo z občasnim študentskim delom zaslužil dovolj za kritje mesečnega obroka.

• Ali je Jure sklenil veljaven pravni posel?
• Kaj lahko stori prodajalec za zavarovanje svojega pravnega položaja, ko naslednji dan ugotovi, da je Jure mladoleten?
• Staršem se je Juretov nakup zdel ugoden in so ga zato odobrili. Ali je odobrena prodaja postala veljavna?

3. Loredana si je zelo želela, da bi ji Jakob za konec tedna posodil svoj avto. Jakob tega ni hotel storiti, ker je vedel, da je Loredana slaba voznica. Ker pa je vedel, da bo zelo razočarana, če ji ne bo ugodil, in da bo njeno razočaranje vplivalo na njun odnos, je skozi stisnjene zobe izjavil, da lahko dobi avto. Loredana za njegove pomisleke ni vedela.

• Ali je bila pogodba sklenjena? Kakšna je Jakobova resnična volja?
• Ali bi vplivalo na presojo, če bi Loredana vedela za Jakobovo resnično voljo?

4. Žiga kot prodajalec in Iztok kot kupec sta sklenila prodajno pogodbo za gorsko kolo. Čez nekaj časa je Iztok izvedel, da kolo, ki mu je bilo izročeno in je zanj že tudi plačal kupnino, ni Žigovo, temveč je njegov lastnik Žigov brat Miha.

• Ali je prodajna pogodba veljavna?
• Kaj lahko naredi Iztok?

5. Delodajalec in delavec sta sklenila poravnavo glede odškodnine za škodo, ki je delavcu nastala pri opravljanju delovnih obveznosti. Delavec je poravnavo podpisal iz strahu, ker ga je delodajalec prisilil k njeni sklenitvi, tako da mu je zagrozil z orožjem.

Ali je poravnava veljavno sklenjena? Odgovor utemeljite!

Delavec je poravnavo podpisal zaradi delodajalčeve grožnje, da mu bo v nasprotnem odpovedal pogodbo o zaposlitvi.

Ali je poravnava veljavno sklenjena?

6. Franci želi kupiti zemljišče, ki meji na njegovo, da bi razširil vrt pred svojo hišo, ki stoji na njegovem zemljišču. Pri iskanju podatkov o sosednjih zemljiščih je v zmoti o parcelni številki svoje nepremičnine. Parcelna številka njegove nepremičnine je 213/17 k. o. Šiška, in ne 212/17, kot Franci zmotno misli. Zaradi te zmote v katastru na podlagi katastrskega načrta poišče zemljišče, ki meji na nepremičnino s parcelno številko 212/17 in z lastnikom te nepremičnine sklene prodajno pogodbo.

• Ali lahko Franci uspe s tožbo za razveljavitev prodajne pogodbe s trditvijo, da je bil v zmoti?
• Kaj pa, če je prodajalec vedel, da želi Franci kupiti nepremičnino, ki meji na njegovo, ker mu je to Franci pred nakupom povedal?

7. A kot prodajalec in B kot kupec sta v obliki notarskega zapisa sklenila pogodbo o prenosu poslovnega deleža v družbi L. Iz pogodbe izhaja, da predmet odstopljenega poslovnega deleža predstavlja delež na vsem premoženju družbe na dan podpisa te pogodbe, z vsem dobroimetjem, terjatvami in morebitnimi dolgovi, ki jih ima družba. Prodajalec je pridobitelju jamčil, da mu je pravilno prikazal finančno in premoženjsko stanje družbe kot osnovo za ugotovitev tržne vrednosti poslovnega deleža. V vzporedno sklenjenem dogovoru se je kupec (B) zavezal, da prevzame na dan nakupa davčni dolg v znesku 17.000,00 EUR. Kasneje se je izkazalo, da obveznosti prodane družbe bistveno presegajo znesek, za katerega je jamčil A. B je zato vložil tožbo za razveljavitev pogodbe o prodaji poslovnega deleža. Trdil je, da je bil v zmoti glede dejanske vrednosti prodanega poslovnega deleža (oziroma obsega davčnega dolga, ki ga mora družba plačati).

• Ali bo kupec s tožbo za razveljavitev pogodbe uspel? Odgovor utemeljite!
• Ali bo pri tej presoji lahko relevantna okoliščina, da je prodajalec kupcu že vrnil plačano kupnino?

8. Peter je Toneta prevaral tako, da je ta sklenil prodajno pogodbo, ki je sicer ne bi. Tone je, preden je odkril, da gre za prevaro, pogodbeno obveznost delno že izpolnil. Preostanka kupnine pa Tone ni želel plačati in je ugovarjal, da je pogodba zaradi prevare neveljavna. Peter je menil, da se Tone ne more sklicevati na neveljavnost pogodbe, saj je z delno izpolnitvijo pogodbe to naknadno odobril.

Kdo ima prav?

9. A in B sta solastnika nepremičnine ID… V naravi gre za večstanovanjsko hišo z zemljiščem. Sklenila sta pogodbo o razdružitvi solastnine. Osnutek pogodbe je A dobila v roke že več dni pred podpisom pri notarju. A je trdila, da je bila pri sklenitvi pogodbe prevarana, ko je v zmoti pristala, da kopalnica in veža pripadata B-ju. Uporabljala naj bi ju namreč sama, ker je kopalnico tudi sama izdelala.

Ali bo A z zahtevkom za razveljavitev pogodbe uspela?

10. Tožena stranka kot prodajalec in tožeča stranka kot kupec sta 11. 2. 2002 sklenili pogodbo o prodaji in nakupu poslovnega deleža v družbi S., d. o. o. Družba S., d. o. o., in družba E., d. o. o., sta 31. 3. 2000 sklenili Pogodbo o poslovodenju E. (za leto 2000). Obe družbi sta nato 28. 6. 2000 sklenili Sporazum o ureditvi razmerij v zvezi s poslovodenjem E., ki se nanaša na delitev stroškov plačila managerja po Pogodbi o poslovodenju E. Dogovorili sta se, da vsa plačila izvrši družba S., d. o. o., družba E., d. o. o., pa ji plačila povrne. 13. 6. 2001 sta se nato dogovorili, da družba E., d. o. o., družbi S., d. o. o., premije za uspeh ne bo nadomestila. Za leto 2001 sta družbi S., d. o. o., in E., d. o. o., sklenili novo pogodbo (Sporazum o ureditvi razmerij v zvezi s poslovodenjem …). Z njo sta se dogovorili enako kot za leto 2000. Konec leta 2001 sta nato obe družbi sklenili aneks k sporazumu za leto 2001 s ponovnim dogovorom, da tudi v letu 2001 družba E., d. o. o., družbi S., d. o. o., ne bo nadomestila premije za uspeh. Tožena stranka je tožečo stranko seznanila z obstojem pogodb o poslovodenju, ne pa tudi z višino stroškov za poslovodenje. Dokumentacija, iz katere so bili ti stroški razvidni, je bila na razpolago na sedežu družbe S., d. o. o., o čemer je bila tožeča stranka obveščena. Te dokumentacije tožeča stranka ni pregledala, niti ni zahtevala natančnejših podatkov v zvezi s stroški za poslovodenje družbe E., d. o. o. Tožeča stranka je Pogodbo o nakupu poslovnega deleža v družbi S., d. o. o., izpodbijala, ker naj bi jo tožena stranka pri njeni sklenitvi prevarala, saj ji je zamolčala, da je družba S., d. o. o., zavezana kot plačnik po pogodbi o poslovodenju družbe E., d. o. o. Ker je morala družba S., d. o. o., trpeti stroške poslovodenja, je bil njen dobiček bistveno manjši. Če bi tožeča stranka to vedela, po njenih navedbah poslovnega deleža v družbi S., d. o. o., ne bi kupila.

• Ali bo tožeča stranka z zahtevkom za razveljavitev pogodbe uspela? Odgovor utemeljite! 
• Zakaj teorija in sodna praksa zastopata stališče, da je prevara kvalificirana oblika zmote?
• Ali je mogoče pogodbenika prevarati tudi z zamolčanjem dejstev, glede katerih obstaja dolžnost razkritja?

11. A in B sta sklenila navidezno posojilno pogodbo.

Kakšne pravne učinke ima navidezna pogodba?

12. Jure in Anton sta 29. 3. 2002 sklenila pisno prodajno pogodbo za nepremičnino ID…. V pogodbi je bila zapisana kupnina v višini 73.000,00 EUR. Dejanska kupnina pa je bila dogovorjena v višini 123.000,00 EUR. Anton je plačal kupnino 73.000,00 EUR, dolžan pa je ostal še 50.000,00 EUR. Ta znesek bi moral poravnati v treh enakih letnih obrokih po 16.666,00 EUR v letih 2002, 2003 in 2004. Od tega dolga je plačal le 8.888,00 EUR, več pa ne. Anton je pridobil lastninsko pravico na sporni nepremičnini. Jure je vložil tožbo, s katero je zahteval, da mu Anton plača še 41.112,00 EUR. Ta se je branil, da predstavlja sporni dogovor, prepovedan posel, saj gre za davčno zatajitev. Posel, ki pomeni sam po sebi kaznivo dejanje, je ničen, saj nasprotuje prisilnim predpisom in morali družbe.

• Ali je višina kupnine, določena v pisni prodajni pogodbi, izraz prave volje sopogodbenikov?
• Ali bo Jure s tožbo za plačilo 41.112,00 EUR uspel? Odgovor obrazložite!

13. Ali je lahko predmet pogodbe:

• če se A zaveže izdelati časovni stroj,
• reka Soča,
• A-jeva ledvica,
• 100 ton koruze, letnik 2017,
• če se A zaveže, da bo krivo pričal,
• premična oprema v stanovanju B,
• Novakova njiva.

14. Mateja na podlagi pravnomočne zamudne sodbe dolguje Jožetu 146.052,41 EUR. Izvršba za poplačilo njegove terjatve s prodajo Matejinega polovičnega solastniškega deleža na stanovanju št. 24 ni bila uspešna, ker je Mateja slaba dva meseca po pravnomočnosti zamudne sodbe tega odsvojila Luki, svojemu zunajzakonskemu partnerju. Mateja in Luka sta 8. 12. 2008 v obliki notarskega zapisa sklenila sporazum o razdružitvi skupnega premoženja, v skladu s katerim je Luka postal izključni lastnik stanovanja, Mateja pa si je izgovorila dosmrtno služnost tega stanovanja. Mateja in Luka še vedno skupaj živita v tem stanovanju; Luka je vedel za Matejin dolg do Jožeta. Sporazum sta sklenila z izključnim namenom preprečiti Jožetu poplačilo s prodajo Matejinega solastniškega deleža na stanovanju.

• Ali je kavza tega sporazuma dopustna?
• Je sporazum o razdružitvi skupnega premoženja veljaven? Odgovor obrazložite!

15. A in B sta sklenila posojilno pogodbo. B (posojilodajalec) po njeni sklenitvi ne želi A-ju (posojilojemalcu) izročiti dogovorjenega zneska denarja, ker meni, da pogodba ni veljavna, saj ni bila sklenjena pisno.

• Ali ima B prav?
• Kakšno pravno varstvo ima na voljo A?

16. Ivan se je dogovoril s sosedom Petrom, da bo od njega kupil vrt za 10.000,00 EUR. Kupno pogodbo sta sklenila ustno. Denar je bil izročen, posest in uporaba vrta prepuščena. Peter je nato vložil tožbo in zahteval, da se mu vrt vrne, čaš da prodajna pogodba ni veljavna, ker ni bila sklenjena v predpisani pisni obliki.

Ali lahko s tožbo uspe?

17. Navedite primer pogodbe, za katero zakon zahteva obliko notarskega zapisa!

18. Katere pogodbe morajo biti sklenjene v pisni obliki?

• pogodba o prodaji poslovnega prostora,
• najemna pogodba za stanovanje,
• posodbena pogodba,
• pogodba o trgovskem zastopanju,
• mandatna pogodba,
• darilna pogodba,
• pogodba o zaposlitvi,
• gradbena pogodba,
• poravnava.

19. Za kakšno obliko neveljavnosti pogodbe gre:

• A je sklenil najemno pogodbo, a je bil v trenutku sklenitve nerazsoden.
• A je sklenil pogodbo v bistveni in opravičljivi zmoti.
• Darilna pogodba je bila sklenjena z nedopustnim nagibom.
• 17-letnik sklene pogodbo o nakupu vozila.
• Oderuška pogodba.
• Čezmerno prikrajšanje.

20. A želi B-ju za ugodno ceno prodati računalnik. A izroči B-ju računalnik in mu ob tem reče: »Računalnik ti dam za 500,00 EUR, čeprav je vreden vsaj še enkrat toliko.« B A-jevo ravnanje razume, kot da mu želi podariti računalnik, in ga prevzame.

• Je prodajna pogodba sklenjena?
• Koliko časa veže ponudba ponudnika, če v ponudbi ni naveden rok?

21. A, d. o. o., se je več kot eno leto pogajala z B, d. o. o., glede nakupa nepremičnine v Ljubljani. Po dobrem letu so se pogajanja med družbama prekinila.

• Ali sta stranki na podlagi pogajanj k čemu zavezani? 
• Kaj lahko stori A, d. o. o., če ugotovi, da je B, d. o. o., odstopila od pogajanj, ker je ugotovila, da so njene kalkulacije cene napačne?

22. Če se izjava o sprejemu ponudbe vsebinsko ne ujema s ponudbo, potem pravni posel:

• nastane s tisto vsebino, ki je določena s ponudbo,
• nastane s tisto vsebino, ki je določena z izjavo v sprejemu,
• ne nastane, izjava o sprejemu pa ima pravno naravo nasprotne ponudbe,
• ne nastane, izjava o sprejemu pa nima nobenega pravnega učinka.

23. a) Na lokalnem radiu so bili na sporedu mali oglasi v živo. Gordana je poklicala in želela prodati dve avtomobilski pnevmatiki Pirelli, dim. 185/14inc za 100,00 EUR. Kupcem je sporočila svojo telefonsko številko.

• Je to veljavna ponudba?
• Kakšna je razlika med ponudbo in vabilom k dajanju ponudb?

b) Miha je poklical Gordano in za pnevmatiki ponudil 60,00 EUR. Gordana ni rekla ničesar, ampak mu je povedala svoj naslov.

• Je pogodba sklenjena?
• Za kakšno ceno?

24. V izložbi trgovine z oblekami je visela lepa večerna obleka. Poleg nje je bila označena cena 40,00  EUR. Nini je bila obleka všeč, navdušena pa je bila tudi nad ceno. Vstopila je v trgovino in prodajalki povedala, da želi kupiti to obleko. Prodajalka je opazila, da je bila obleka označena z napačno ceno. Nini se je opravičila in ji povedala, da obleka stane 400,00 EUR.

Ali lahko Nina zahteva, da se ji obleka proda za ceno 40,00 EUR?

25. A je na spletni strani za prodajo rabljenih vozil prodajal svojega Clia. Objavil je njegovo fotografijo in kot ceno navedel 2000,00 EUR. Oglasilo se je veliko zainteresiranih. Po ogledu drugih oglasov je ugotovil, da je povprečna tržna cena za tak avto 3000,00 EUR. Ko ga je poklical B in mu rekel, da želi kupiti avto, mu je A rekel, da je prišlo do napake in da je cena 3000,00 EUR. B je vztrajal, da velja objavljena cena in da je pogodba že sklenjena.

Ali ima B prav?

26. Nina in Alenka sta sklenili 23. 2. 2006 predpogodbo, s katero sta se dogovorili, da bo prva drugi prodala obnovljeno hišo za kupnino 69.270,00 EUR. Za utrditev obveznosti iz predpogodbe je bila plačana tudi ara. Inšpekcijski organ je 23. 11. 2006 predlagal zaznambo črne gradnje v zemljiško knjigo zaradi nedovoljene nadzidave hiše.

• Ali predpogodba Alenko in Nino veže?
• Ali lahko Alenka uveljavlja jamčevalni zahtevek zaradi pravne napake?

27. Ana je v tehnični trgovini kupila nov pralni stroj. Splošni pogoji poslovanja ji niso bili izročeni, le na računu je pisalo, da so ti del pogodbe in so dostopni na spletni strani trgovine. V splošnih pogojih prodajalca je med drugim določeno, da se reklamacija prizna le, če jo podjetje prejme v pisni obliki ter jo lahko kupec naslovi le direktno na proizvajalca, prodajalec pa za napake na blagu ne odgovarja.

• Ali gre za splošne pogoje poslovanja, ki so postali del pogodbe?
• Kateri vir prava splošnih pogojev poslovanja je relevanten in ob katerih predpostavkah?
• Ali bi bile navedene določbe splošnih pogojev lahko nepoštene? Navedite argumente!¹³³