10.1. Ara

Ara je premoženjska korist, ki jo ob sklenitvi pogodbe stranka izroči drugi stranki zaradi utrditve svoje obveznosti. Ara je denarni znesek ali pa dogovorjena količina nadomestnih stvari.144 Če je namen izročene koristi dvomljiv, se šteje za predujem. Ara mora biti med strankama posebej dogovorjena in se ne domneva.

Primer: A kupi avto, ki stane 5.000,00 EUR, in da aro v višini 1.000,00 EUR. Dolžan je še 4.000,00 EUR. Če izroči 5.000,00 EUR, pa mu je prodajalec dolžan vrniti 1.000,00 EUR.

Plačilo are pomeni dokaz, da je pogodba sklenjena. Izročena ara utrdi obveznost, z njo se namreč zagotovi izpolnitev obveznosti. Posredno pa ara pomeni tudi izpolnitveno funkcijo, saj se mora pri izpolnitvi pogodbe ara vrniti ali všteti v izpolnitveno obveznost.145 Poudariti je treba, da mora biti med pogodbenima strankama izkazano soglasje, da je izročeni denarni znesek ara, sicer se razmerje ne podredi pravilom o ari. Na primer, pogodba navaja, da je »pogodba sklenjena, ko je vplačan avans v znesku …«. Takšno pogodbeno določilo je mogoče razumeti kot dogovor o ari, če je določbo mogoče razlagati tako, da je vplačani znesek pogoj za veljavno sklenitev pogodbe, čeprav sta stranki uporabili besedo avans.146

Ara je primer realnega kontrakta, kar pomeni, da je dogovor o ari veljaven samo z dejansko izročitvijo denarja (oziroma drugih nadomestnih stvari). Ara je tipična akcesorna obveznost, saj dogovor o ari velja samo takrat, če je veljavna tudi glavna obveznost.147 Višina are ni niti dispozitivno zakonsko določena, kar pomeni, da glede tega obstaja popolna avtonomija volje pogodbenih strank.

Če je za neizpolnitev pogodbene obveznosti odgovoren dajalec are, ima prejemnik are tri možnosti: lahko bodisi zahteva izpolnitev obveznosti, če je to še možno, ali pa zahteva povrnitev škode, pri čemer lahko aro vrne ali jo všteje v odškodnino ali pa jo obdrži.

Če pa je za neizpolnitev odgovoren prejemnik are, ima dajalec are tri možnosti. Lahko zahteva izpolnitev, če je to še možno, ali zahteva povrnitev škode in vrnitev are ali pa vrnitev dvojne are. 148 Kadar se zahteva izpolnitev, je vedno možno zahtevati še povrnitev škode zaradi zamude.

Pri delni izpolnitvi obveznosti pa lahko upnik zahteva bodisi izpolnitev ostanka obveznosti in povrnitev škode, ara pa se všteje v odškodnino, bodisi povrnitev škode zaradi nepopolne izpolnitve, ara pa se všteje v odškodnino, lahko pa odstopi od pogodbe in vrne, kar je prejel kot delno izpolnitev, ter izbira med preostalimi zahtevki stranke, če pogodba ni izpolnjena zaradi druge stranke.149

Vaja:

1. Jure in Andrej sta se dogovorila, da bo prvi od drugega odkupil njegov rabljeni kavč za 150,00 EUR. Jure Andreju izroči 50,00 EUR are, ker ve, da se za nakup kavča zanima še Andrejev sosed.

  • Ali je bila pogodba sklenjena? Bi bilo kaj drugače, če Jure are Andreju ne bi izročil, ampak le obljubil, da jo bo?
  • Kaj lahko stori Jure, če si Andrej premisli in želi kavč izročiti sosedu?
  • Kakšne zahtevke ima Andrej, če Jure ne plača kupnine?150

2. Preberite članek http://www.ius-optima.com/kaj-je-ara/.

 

144 Prim 1. odst. 64. člena OZ.
145 Strohsack, 1995, stran 138. Plavšak v Plavšak, Juhart, 2003, 1. knjiga, strani 390–391.
146 Cepec, Kovač, 2023, stran 165.
147 Strohsack, 1995, stran 139.
148 Prim. 65. člen OZ. Podrobneje o tem glej Plavšak v Plavšak, Juhart, 2003, 1. knjiga, strani 398–400.
149 Prim. 66. člen OZ.
150 Ovčak Kos, 2017, stran 57.

License

Icon for the Creative Commons Attribution-NonCommercial-ShareAlike 4.0 International License

Uvod v pogodbeno pravo Copyright © by University of Nova Gorica Press is licensed under a Creative Commons Attribution-NonCommercial-ShareAlike 4.0 International License, except where otherwise noted.

Share This Book