10.2. Odstopnina

Pogodbeni stranki se lahko dogovorita, da ima bodisi ena bodisi vsaka od njiju pravico odstopiti od pogodbe, če da odstopnino (skesnino). Če stranka, ki ima pravico odstopiti od pogodbe (upravičena stranka), izjavi drugi stranki, da bo dala odstopnino, ne more več zahtevati izpolnitve pogodbe. Stranka, ki ima pravico odstopiti od pogodbe, mora dati odstopnino hkrati z izjavo o odstopu. Če pogodbeni stranki nista določili, do kdaj lahko upravičena stranka uresniči pravico odstopiti od pogodbe, lahko ta to stori vse dotlej, dokler ne poteče čas, določen za izpolnitev njene obveznosti. Pravica odstopiti od pogodbe preneha tudi, če upravičena stranka začne izpolnjevati svoje obveznosti iz pogodbe ali sprejemati izpolnitev od druge stranke.¹⁵¹ Tudi odstopnina služi, vsaj posredno, utrditvi obveznosti. Stranka si namreč izgovori sprejem odstopnine zaradi nasprotnikovega odstopa od pogodbe (torej sprejem določenega zneska poleg morebitne odškodnine) zato, da druga stranka ne bi odstopila od pogodbe.¹⁵²

Razlika med aro in odstopnino je predvsem to, da se odstopnina ne plača v dvojnem znesku kot ara in da vsak od pogodbenikov lahko odstopi od pogodbe proti plačilu odstopnine, aro pa lahko zahteva samo nekriva stranka.¹⁵³ Če je bila ob ari dogovorjena pravica odstopiti od pogodbe, se šteje ara za odstopnino in lahko vsaka stranka odstopi od pogodbe. Če v tem primeru odstopi stranka, ki je aro dala, jo izgubi, če odstopi stranka, ki je aro sprejela, pa mora vrniti dvojni znesek.¹⁵⁴