13.3. Temeljna pravila poplačila

Določilo 287. člena OZ predpisuje sistematičen pristop k razporejanju plačil v primerih, ko dolžnik izpolni del dolga, ki pa ni dovolj za poplačilo vseh obveznosti.

• Dogovor o vrstnem redu. Če se upnik in dolžnik nista sporazumela, kako naj se obveznosti vračunajo, mora dolžnik najpozneje ob izpolnitvi določiti vrstni red, po katerem se obveznosti poravnajo. Ta dogovor mora biti jasen in izražen ob samem izpolnjevanju dolga.
• Brez dolžnikove izjave. Če dolžnik ne poda izjave o tem, kako naj se obveznosti vračunajo, se plačila izvedejo po vrstnem redu, kot so obveznosti zapadle v izpolnitev. To pomeni, da se starejše obveznosti poravnajo pred novejšimi.
• Prioriteta glede na zavarovanje. Če so obveznosti enako zavarovane, se najprej poravnajo tiste, ki so najmanj zavarovane. Če pa so stopnje zavarovanja enake, se najprej poplačajo obveznosti, ki so dolžniku v največje breme.
• Enake obveznosti. Če so obveznosti po prejšnjih pravilih še vedno enake, se poravnajo po vrstnem redu, kot so nastale. Če so nastale hkrati, se znesek, ki je bil dan na račun izpolnitve, porazdeli med vse obveznosti v sorazmerju z njihovimi zneski.

Določilo 288. člena OZ natančno ureja vrstni red vračunavanja med stroški, obrestmi in glavnico, ko dolžnik izpolnjuje svoje finančne obveznosti.

• Vračunavanje stroškov. Če dolžnik poleg glavnice dolguje tudi stroške, se najprej odplačajo ti stroški. To pomeni, da se zahtevani stroški poravnajo pred drugimi vrstami dolgov.
• Vračunavanje obresti. Po poplačilu stroškov se odplačajo obresti, ki jih dolžnik dolguje upniku. Obresti se vračunavajo kot druga vrsta dolga, ki sledi po stroških.
• Vračunavanje glavnice. Končno, po poravnavi stroškov in obresti, se vračuna preostanek glavnice dolga. Glavnica predstavlja osnovni znesek dolga, ki se izplača upniku po poravnavi prejšnjih dveh vrst dolgov.

S to določbo se spodbujata transparentnost in učinkovitost v finančnih transakcijah in zagotavlja se pravna varnost.

Vaja:

1. Dolžnik upniku poleg glavnice dolguje tudi obresti in stroške. Plačilo, ki ga opravi dolžnik, ne zadošča za poplačilo celotne obveznosti (znesek plačila je torej manjši od seštevka glavnice, obresti in stroškov).

• V kakšnem vrstnem redu se bodo iz tega plačanega zneska poplačali glavnica, obresti in stroški?
• Katera določba OZ to ureja?
• Ali lahko dolžnik sam izbere vrstni red poplačila?

2. A zamuja s plačilom 500,00 EUR B-ju. B je vložil tožbo, s katero zahteva plačilo 500,00 EUR in zakonske zamudne obresti. A trdi, da B do zamudnih obresti ni upravičen, ker te niso bile pogodbeno dogovorjene.

Kako bo odločilo sodišče? Odgovor utemeljite!¹⁸¹