16.2. Pobot
Pobotanje je prenehanje terjatev med strankama, ki sta druga drugi istočasno upnici in dolžnici. Pogoj za pobot je, da sta terjatvi istovrstni, zapadli in vzajemni. Ko stranka poda izjavo o pobotu, pobotanje učinkuje od trenutka, ko so izpolnjeni pogoji zanj.189 Pobotanje je pravni mehanizem, s katerim terjatve med strankama, ki sta hkrati upnici in dolžnici, preneha. Dolžnik lahko svojo terjatev nasproti upniku pobota z upnikovo terjatvijo nasproti njemu, vendar le pod določenimi pogoji:
Terjatvi morata biti istovrstni, kar pomeni, da gre za enako vrsto obveznosti.
Obveznosti morajo biti zapadle, kar pomeni, da je rok za njihovo izpolnitev že potekel.
Upravičena stranka lahko uveljavi pobot z izjavo o pobotu. Ko je izjava podana, pobotanje učinkuje retroaktivno – od trenutka, ko sta si terjatvi stopili nasproti in so bili izpolnjeni vsi pogoji za pobotanje. Po podani izjavi o pobotu se torej šteje, da je pobot nastal takrat, ko so bili izpolnjeni pogoji za njegovo uveljavitev. Pomembno je tudi, da terjatev ni zastarana v času, ko nastane nasprotna terjatev. Če so pogoji za pobotanje izpolnjeni po zastaranju ene terjatve, pobotanje ni mogoče, razen če dolžnik uveljavlja ugovor zastaranja. Tako lahko pobotanje terjatev nastane tudi kljub zastarani terjatvi, če se dolžnik ne sklicuje na zastaranje.190
Vaja:
A ima zoper B-ja zapadlo, neplačano terjatev v višini 500,00 EUR. B pa ima zoper A-ja terjatev v enaki višini, ki pa še ni zapadla. B meni, da je njegova obveznost plačila A-ju prenehala zaradi pobota. A-ju zato poda pobotno izjavo.
- Ali je B-jeva terjatev zaradi pobota prenehala?
- Kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, da se terjatvi lahko pobotata?
- Kakšne so posledice pobotanja?
