17. Zastaranje in prekluzija

Bistvena značilnost zastaranja je, da s potekom časa preneha oziroma ugasne upnikova pravica, da od dolžnika (sodno) zahteva izpolnitev (pogodbenega) dolga. Obveznost ne preneha, samo ni je možno sodno terjati. V sodnem postopku sodišče ne pazi na zastaranje po uradni dolžnosti, temveč je potreben ugovor stranke. Če se dolžnik na zastaranje ne sklicuje, se tudi sodišče nanj ne sme ozirati in mora o zadevi odločiti tako kot o vsakem drugem zahtevku. Posledica zastaranja torej je, da dolžnika ni mogoče več prisiliti, da proti svoji volji izpolni obveznost – sodno varstvo ni več učinkovito. Upnikova pravica sicer ostane, ne preneha, a je neiztožljiva.¹⁹⁹

Zastaranje nastopi, ko preteče z zakonom določeni čas, v katerem bi upnik lahko zahteval izpolnitev obveznosti. Zastaranje začne teči prvi dan po dnevu, ko je upnik še imel pravico terjati izpolnitev oziroma prvi dan po dnevu, ko je dolžnik še ravnal proti obveznosti, če je obveznost v tem, da se kaj ne stori, opusti ali trpi.

Primer:

A in B skleneta pogodbo, da bo B dne 31. 12. 2012 vrnil A-ju 2000,00 EUR, ki mu jih je ta posodil. Zastaralni rok začne teči 1. 1. 2013.

A in B skleneta pogodbo, s katero se dogovorita, da bo A zgradil vikend za B-ja. A naj bi začel z gradnjo 1. 3. 2012 in jo končal 1. 10. 2012. Zastaralni rok začne teči 2. 10. 2012.

Dolžina zastaralnih rokov:

• 5 let – splošni zastaralni rok,
• 3 leta – velja za anuitete za odplačevanje glavnice, terjatve iz gospodarske pogodbe, najemnine (leasing) idr.,
• 1 leto – velja za gospodinjske terjatve,
• 10 let – velja za sodno ugotovljene terjatve (ali pred drugim državnim organom).

Pretrganje zastaranja pomeni, da se zastaralni roki začnejo šteti znova. Zastaranje se pretrga:

• s pripoznavo dolga – zastaranje se pretrga, ko dolžnik pripozna dolg; to lahko stori bodisi neposredno, z upniku dano izjavo, bodisi posredno, npr. da kaj plača na račun, da plača obresti ali da zavarovanje;
• z vložitvijo tožbe – zastaranje se pretrga z upnikovo vložitvijo tožbe ali z vsakim drugim njegovim dejanjem zoper dolžnika pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, da bi se terjatev ugotovila, zavarovala ali izterjala.

Zastaranje se ne pretrga s pisnim opominom.

V primerjavi z zastaranjem pa pri prekluziji ugasne tudi pravica in skupaj z njo zahtevek za sodno varstvo. Po preteku zastaralnega roka take prekludirane pravice ni več.²⁰⁰

Vaja:

A je za B opravil delo po podjemni pogodbi. B mu za opravljeno delo ni plačal. A po šestih letih od zapadlosti terjatve zahteva od B, naj mu plača.

• Ali bo A z zahtevkom lahko uspel?
• Kaj če B uveljavlja ugovor zastaranja?
• Ali so A-jevi opomini B-ju, da naj plača, pretrgali zastaranje?
• B plača, nato pa ugotovi, da je terjatev za plačilo zastarana. Ali lahko zahteva plačani znesek nazaj?²⁰¹