11. Sklepanje pogodb po zastopniku ali pooblaščencu

Pogodba, pa tudi drug pravni posel, se lahko sklene tudi po zastopniku. Zastopnik tako v pravnem prometu v celoti nadomešča zastopanega.¹⁵⁵ Pogodbena stranka tako ni zastopnik, temveč zastopani.

Pravna podlaga zastopanja je v zakonu (npr. poslovodja družbe z omejeno odgovornostjo, starši mladoletnega otroka), drugem pravnem aktu (statut gospodarske družbe), aktu organa (sodna odločitev o imenovanju stečajnega upravitelja v postopku stečaja gospodarske družbe) ali v izjavi volje zastopanega (pooblastilu).¹⁵⁶ Najpogostejša oblika zastopanja v poslovni praksi je zastopanje na podlagi pooblastila.

Razlikujemo direktno (neposredno) in indirektno (posredno) zastopanje.¹⁵⁷

Pri direktnem zastopanju zastopnik ravna v imenu in na račun zastopanca. Oseba, s katero zastopnik sklepa pogodbo, ve, da nima opraviti s pogodbeno stranko, temveč z njenim zastopnikom. Zavezan in upravičen je zgolj zastopanec, kakor če bi posel opravil sam.

Primer: A (zastopnik B-ja) sklene pogodbo s C-jem, saj je B v tujini. Pogodba veže B-ja in C-ja, A-ja pa ne.

Pri indirektnem zastopanju pa zastopnik ravna v svojem imenu, a na račun zastopanca. Oseba, s katero zastopnik sklepa pogodbo, ne ve, da nima opraviti s pogodbeno stranko, temveč z njenim zastopnikom. Zavezan in upravičen je zgolj zastopnik, ki mora potem na zastopanca prenesti učinke pravnega posla.

Primer: A (zastopnik B-ja) sklene pogodbo s C-jem, saj je B znana osebnost. Pogodba veže A-ja in C-ja, B-ja pa ne, vsaj dokler mu A ne prenese učinkov iz pogodbe.

Zastopnik ni organ pravne osebe, saj je organ le del pravne osebe, tudi ne sel, saj ta le posreduje voljo poslovnega gospodarja, niti ne posrednik, saj ne sklepa pravnega posla niti v lastnem niti v tujem imenu, temveč le izvršuje pripravljalna dejanja, ki vodijo k sklenitvi določenega pravnega posla, in nudi pojasnila.

Zastopnik mora ravnati v mejah svojega pooblastila, če pooblastilo prekorači, je zastopani zavezan samo, če prekoračitev odobri.¹⁵⁸ Če zastopnik prekorači pooblastilo in zastopani prekoračitev odobri, velja načelo konvalidacije, kot določa OZ. To se lahko uveljavi le, če zastopani prekoračitev odobri v roku, ki je običajno potreben, da se pogodba take vrste prouči in oceni, sicer se šteje, da je odobritev zavrnil. Če druga stranka ni vedela in ni bila dolžna vedeti za prekoračitev pooblastil, lahko takoj, ko zanjo izve, izjavi, da se ne čuti vezano s pogodbo, ne da bi čakala, da se zastopani izreče o njej. Odobritev ima učinek za nazaj, če stranki ne določita drugače. Če zastopani noče odobriti pogodbe, sta zastopnik in zastopani solidarno odgovorna za škodo, ki jo je imela druga stranka, če ni vedela in ni bila dolžna vedeti za prekoračitev pooblastil.¹⁵⁹

Drugače pa velja v primerih, ko pogodbo sklene neupravičena oseba, torej oseba, ki pooblastila ne prekorači, ampak ga sploh nima. Pogodba, ki jo sklene nekdo kot pooblaščenec v imenu drugega brez njegovega pooblastila, zavezuje neupravičeno zastopanega samo, če jo ta pozneje odobri.¹⁶⁰

Vaja:

1. Katere osebe niso pooblaščenci:

• skrbnik osebe z odvzeto poslovno sposobnostjo,
• prokurist,
• odvetnik stranke,
• mladoletnikovi starši,
• člani uprave d. d.,
• skrbnik zapuščine,
• poslovodja d. o. o.,
• Mojca, ki ji je Tina v pisni obliki podelila upravičenje za dvig gotovine iz njenega osebnega bančnega računa.

2. Posel, ki ga sklene zastopnik brez pooblastila, zastopanega zavezuje:

• samo, če posel odobri,
• vselej,
• nikoli,
• če zastopani pridobi korist, drugače pa ne,
• če tretji ni vedel, da zastopnik nima pooblastila.¹⁶¹