13.2. Obresti
Obresti, ki veljajo za denarne obveznosti, so lahko pogodbene (dogovorjene) ali zakonite (zamudne).
Pogodbene obresti so obresti, o kakršnih se dolžnik in upnik dogovorita v pogodbi. Te obresti so nadomestilo za uporabo denarja ali drugega nadomestljivega blaga, ki ga dolžnik dolguje upniku. Višina pogodbenih obresti je lahko določena s pogodbo, če pa ni določena, se šteje, da znašajo 6 % letno. Pogodbene obresti veljajo le za civilne pogodbe in so odvisne od volje strank.176
Ključne značilnosti pogodbenih obresti so:
- nadomestilo za uporabo – obresti so plačilo za uporabo denarnih sredstev, ki jih dolžnik dolguje upniku;
- dogovorjena višina – stranki se lahko sami dogovorita o višini obresti; če tega ne storita, zakon določa privzeto letno obrestno mero 6 %;
- civilne pogodbe – obresti veljajo samo za civilne pogodbe, torej pogodbe med fizičnimi osebami ali med fizičnimi osebami in pravnimi osebami v civilnem pravu;
- odvisnost od volje strank – višina in obstoj obresti sta v celoti odvisna od volje pogodbenih strank.
Primer: Podjetje A posodi podjetju B 10.000,00 EUR za obdobje enega leta. V pogodbi določita, da bodo pogodbene obresti znašale 5 % letno. Po enem letu mora podjetje B vrniti 10.500,00 EUR (10.000,00 EUR glavnice in 500,00 EUR obresti). Če v pogodbi ne bi bilo dogovorjenih obresti, bi veljala zakonsko določena letna obrestna mera 6 %, kar bi pomenilo, da bi moralo podjetje B vrniti 10.600,00 EUR.
Zamudne obresti so obresti, ki jih dolžnik dolguje upniku zaradi zamude pri plačilu denarne obveznosti. Te obresti predstavljajo civilno kazen za zamudo in niso odvisne od škode, ki jo je upnik utrpel zaradi zamude.177 Višina zamudnih obresti je določena z zakonom in znaša 8 % letno, če poseben zakon ne določa drugače. Upnik in dolžnik se lahko dogovorita, da je obrestna mera zamudnih obresti nižja ali višja od obrestne mere zamudnih obresti, določene z zakonom.178
Ključne značilnosti zamudnih obresti so:
- civilna kazen – obresti so namenjene kaznovanju dolžnika za zamudo pri plačilu;
- neodvisnost od škode – obresti niso povezane z morebitno škodo, ki jo je upnik utrpel zaradi zamude;
- zakonita višina – višina obresti je določena z zakonom, in ni predmet pogodbene svobode strank;
- obveznost plačila – dolžnik mora plačati obresti od prvega dne zamude do dneva dejanskega plačila.
Aktualna obrestna mera zamudnih obresti v Sloveniji je po trenutno veljavni zakonodaji določena z Zakonom o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (ZPOMZO-1).179 Aktualna obrestna mera zamudnih obresti je predpisana z Uredbo o višini predpisane obrestne mere zamudnih obresti, ki jo redno posodablja Ministrstvo za finance, in sicer na podlagi četrtega odstavka 2. člena (ZPOMZO-1).180
Primer: Podjetje A se obveže plačati podjetju B 10.000,00 EUR za dobavljene storitve z rokom plačila 1. februarja. Če podjetje A zamudi s plačilom in znesek poravna šele 1. marca, mora za obdobje zamude (en mesec) plačati zamudne obresti po zakonsko določeni letni obrestni meri 12,5 %. Zamudne obresti za enomesečno zamudo bi tako znašale: …
Formula za izračun zamudnih obresti je: zamudne obresti = P × r × t/365
Legenda:
P – glavnica, tj. znesek denarja, za katerega se obračunavajo zamudne obresti
r – letna obrestna mera, izražena kot decimalno število (npr. 12,5 % kot 0,125)
t – čas zamude, izražen v številu dni, ki so potekli med datumom zapadlosti plačila in datumom dejanskega plačila
365 – standardno število dni v koledarskem letu, uporabljeno za pretvorbo obrestne mere na dnevno osnovo
Ta formula omogoča natančen izračun zamudnih obresti, pri čemer se upoštevata časovno obdobje in obrestna mera, ki sta določena z zakonom ali s pogodbo med strankami.
