19.1. Bistvene sestavine prodajne pogodbe

Bistvena sestavina prodajne pogodbe je določitev stvari, cena (kupnina) pa ni vedno določena kot bistvena sestavina, saj jo lahko stranki določita izrecno ali samo posredno. Kadar pa kupnina v pogodbi ni določena in v njej tudi ni dovolj podatkov, na podlagi katerih bi jo bilo mogoče določiti, se šteje, da pogodba ni nastala. Kot za vsako pogodbeno obveznost tudi za plačilo kupnine velja, da mora biti obveznost vsaj določljiva, saj je drugače pogodba nična. Cena ne more biti enostransko določena. Za pogodbeno določilo, s katerim se določitev kupnine pušča na voljo enemu pogodbeniku, se šteje, kot da sploh ni bilo dogovorjeno.²⁰⁶ Pogodbeni stranki se lahko dogovorita, da je kupnina odvisna od tržne cene blaga, ki je predmet pogodbe. Če je dogovorjena dnevna cena, dolguje kupec kupnino, ugotovljeno z uradno evidenco na trgu prodajalčevega kraja takrat, ko bi morala biti izpolnitev opravljena. Pogodbeni stranki se lahko dogovorita tudi za tretjo osebo, ki bo določila kupnino, npr. strokovnjaka cenilca, ki ima posebna znanja. Če nekdo tretji, kateremu je bila zaupana določitev kupnine, le-te noče ali ne more določiti, pogodbenika pa se pozneje ne sporazumeta o njej, vendar pogodbe ne razvežeta, se šteje, da je dogovorjena primerna kupnina.²⁰⁷

Posebnosti veljajo za gospodarsko prodajno pogodbo. Če v taki pogodbi kupnina ni določena in v njej tudi ni dovolj podatkov, na podlagi katerih bi jo bilo mogoče določiti, mora kupec plačati kupnino, ki jo je prodajalec običajno zaračunaval ob sklenitvi pogodbe; če te ni, pa primerno kupnino. Za primerno kupnino se šteje dnevna cena ob sklenitvi pogodbe; če te ni mogoče ugotoviti, pa cena, ki jo ugotovi sodišče glede na okoliščine primera.

Za stvar velja, da mora biti v pravnem prometu. Stvar je lahko individualno določena ali pa je določena po vrsti. Dopustno se je dogovoriti tudi za nakup bodoče stvari, torej stvari, ki še ni nastala, bo pa nastala. Stvar je celo lahko tuja. Prodaja tuje stvari namreč veže pogodbenika. Vendar lahko kupec, ki ni vedel in ni bil dolžan vedeti, da je stvar tuja, odstopi od pogodbe, če zaradi tega ne more doseči njenega namena, in zahteva odškodnino.²⁰⁸