2.3. Vrste in splošne značilnosti pogodbenih obveznosti
Izpolnitvena pogodbena ravnanja lahko razvrstimo po različnih kriterijih v podobna razmerja, za katera veljajo skupna pravila.
Najpogosteje jih delimo po predmetu izpolnitvenega ravnanja, in sicer na dajatve, storitve, opustitve in dopustitve.15
Dajatev je aktivno ravnanje, zaradi katerega se posamezen del premoženja premakne iz premoženjskopravne sfere ene stranke v premoženjskopravno sfero druge stranke. Glede na vrsto premoženja, ki je predmet dajatve, ločimo med denarnimi dajatvami, katerih predmet je denar, in nedenarnimi dajatvami, katerih predmet je druga vrsta premoženja, ki ni denar.
Primer: A in B skleneta pogodbo, s katero se A zaveže, da bo B-ju izročil 50,00 EUR, B pa se zaveže, da mu jih bo vrnil v šestih mesecih. – denarna obveznost
A in B skleneta pogodbo, s katero se A zaveže, da bo B-ju izročil svoj avto, B pa se zaveže, da mu ga bo vrnil v šestih urah. – nedenarna obveznost
Storitev je aktivno ravnanje, ki pomeni opravljanje ali izvršitev kakšnega dela (poslov) in ne povzroči premika premoženja.
Primer: A se zaveže, da bo B-ju prepleskal stanovanje.
Opustitev je pasivno ravnanje – neizvršitev določenih ravnanj. Dopustitev je prav tako pasivno ravnanje, ki se od opustitve razlikuje po tem, da mora dolžnik, čigar obveznost je dopustitev, trpeti določene posege v svojo pravno sfero.16
Primer: A se zaveže, da bo B-ju dopustil uporabljati svoj avto. – dopustitev
A se zaveže, da ne bo več uporabljal B-jevega avta. – opustitev
Izpolnitev je lahko enkratna, trenutna ali pa trajna.
Primer: Marko mora do 1. septembra 2024 plačati 5000,00 EUR za nakup novega računalnika. – enkratna izpolnitev
Ana mora vsak mesec do konca najemne pogodbe (npr. 5 let) plačevati najemnino za stanovanje. – trajna izpolnitev
Nadalje lahko pogodbene obveznosti razvrstimo glede na samostojnost oziroma odvisnost ravnanja. Za večino obveznosti je značilno, da so samostojne, nekatere pa so lahko tudi odvisne (akcesorne) od veljavnosti neke druge, temeljne obveznosti.17 Glede na predmet izpolnitve lahko obveznosti delimo na vrstne (genus) in individualno določene stvari (species).
Primer: Klara mora vsako leto pravočasno plačati davek na dohodek v državi, kjer je zaposlena. – vrstna obveznost
Matej mora Janu vrniti izposojeno knjigo “Vojna in mir” do konca meseca. – individualno določena obveznost
Če obstaja možnost izbire izpolnitve, so obveznosti lahko alternativne in fakultativne. Poznamo tudi deljive in nedeljive obveznosti. Deljive so tiste, pri katerih se predmet izpolnitve lahko razdeli in je zato mogoča izpolnitev v delih, ne da bi pri tem predmet izpolnitve izgubil vrednost (npr. denarne obveznosti), in nedeljive obveznosti, kjer takšna izpolnitev ni mogoča.18
Splošni značilnosti, ki sta skupni vsem vrstam obligacijskih razmerij, torej tudi pogodbenim, sta prirejenost (enakopravnost) subjektov in relativnost obligacijskega razmerja, kar pomeni, da pravice in obveznosti, ki so vsebina konkretnega pravnega razmerja, učinkujejo zgolj med udeleženci tega razmerja. Poslovna oziroma pogodbena obligacijska razmerja pa imajo tudi dodatni značilnosti, in sicer prostovoljnost vstopa v poslovno obligacijsko razmerje ter avtonomnost urejanja vsebine pogodbenega razmerja.19
