4.1. Načelo dispozitivnosti
Načelo dispozitivnosti pomeni, da lahko udeleženci svoje pogodbeno razmerje uredijo drugače, kot je določeno s pravili OZ, če iz posamezne določbe OZ ne izhaja, da to ni mogoče.44 Načelo dispozitivnosti tako omogoča fleksibilnost in prilagodljivost pogodbenih razmerij, hkrati pa zagotavlja pravno varnost in predvidljivost, ko zakon zagotavlja kogentno (obveznostno) pravno podlago za urejanje razmerij med strankami. V praksi to pomeni, da se za določeno situacijo (npr. enostransko odpoved pogodbe z določenim rokom) uporabi tisto konkretno določilo, ki sta ga stranki zapisali v pogodbi, in ne določilo OZ, ki sta ga stranki s svojim pravilom izključili. Če pa stranki te pravne možnosti ne uresničita, se za presojo položaja uporabi pravilo OZ.45