4. Temeljna načela pogodbenega prava
Temeljna načela OZ posredujejo vrednostna merila ravnanja pri pogodbenih in drugih obligacijskih razmerjih. Pomembno vlogo imajo za razlago pravnih norm OZ, le izjemoma pa lahko določajo samostojen standard ravnanja. Posamezne določbe OZ, ki so se v konkretni življenjski situaciji izkazale za pretoge ali prekrute, bo mogoče »omehčati« z ustrezno razlago, ki jo ponujajo določena temeljna načela (npr. načelo vestnosti in poštenja idr.). Še posebej pa bo uporaba temeljnih načel zakona prišla v poštev pri razlagi oziroma pri določanju vsebine posameznim pravnih standardov, kakor tudi pri zapolnjevanju zakonskih oziroma pravnih praznin.41 Kot vrednostna merila, ki med drugim povedo, kako naj se napolni vsebinsko votlo mesto v posameznem pravnem določilu in za katero izmed več v poštev prihajajočih možnosti razlage pravnega pravila se odločiti, so pomembna opora sodniku pri rekonstruiranju pravne norme, ki določno opredeli zakonski dejanski stan s pravno posledico.42 Ekonomsko gledano so ta načela pravzaprav instrumenti, mehanizmi za preprečevanje in tudi za sankcioniranje nemoralnega vedenja v svetu izmenjav, ki je neposreden vir gospodarske neučinkovitosti in zmanjšuje blaginjo.43
Temeljna načela OZ so:
- načelo dispozitivnosti (2. člen OZ),
- načelo prostega urejanja obligacijskih razmerij (3. člen OZ),
- načelo enakopravnosti (4. člen OZ),
- načelo vestnosti in poštenja (5. člen OZ),
- načelo skrbnega ravnanja (6. člen OZ),
- načelo prepovedi zlorabe pravice (7. člen OZ),
- načelo enake vrednosti dajatev (8. člen OZ),
- načelo dolžnosti izpolnitve obveznosti – pacta sunt servanda (9. člen OZ),
- načelo prepovedi povzročanja škode (10. člen OZ),
- načelo mirnega reševanja sporov (11. člen OZ).
V nadaljevanju so navedena temeljna načela podrobneje predstavljena.
