5. Gospodarska pogodba

Določbe OZ, ki se nanašajo na pogodbe, se uporabljajo za vse vrste pogodb, razen če ni za gospodarske pogodbe izrecno drugače določeno. Gospodarske pogodbe so pogodbe, ki jih sklepajo med seboj gospodarski subjekti. Za gospodarske subjekte se štejejo gospodarske družbe in druge pravne osebe, ki opravljajo pridobitno dejavnost, ter samostojni podjetniki posamezniki. Za gospodarske subjekte se štejejo tudi druge pravne osebe, kadar se v skladu s predpisom občasno ali ob svoji pretežni dejavnosti ukvarjajo tudi s pridobitno dejavnostjo, če gre za pogodbe, ki so v zvezi s tako pridobitno dejavnostjo.⁶⁷

Primer: Podjetje AB, ki se ukvarja z davčnimi storitvami, sklene pogodbo o nakupu papirnatih brisač. – To ni gospodarska pogodba, saj ni v zvezi z dejavnostjo podjetja. Gre za navadno civilno pogodbo.

Razlikovanje med civilno in gospodarsko pogodbo je pomembno, saj OZ za gospodarske pogodbe določa posebna pravila, npr. uporaba poslovnih običajev, uzanc, prakse (12. člen OZ), položitev pri javnem skladišču (304. člen OZ), zastaranje terjatev (349. člen OZ), oderuške obresti (377. člen OZ), določitev kupnine (442. člen OZ), domneva solidarne odgovornosti (394. člen OZ), rok za grajanje stvarnih napak (461. in 462. člen OZ).

Vaja:

1. Katere pogodbe so gospodarske?

• Mojca kupi kruh in mleko v trgovini.
• Mojca kupi računalnik, ki ga uporablja za službene namene.
• UNG kupi računalnik za Mojco.
• 20-letni Miha naroči fiksni zobni aparat pri ortodontu.
• Podjetje X, d. d., organizira in naroči t. i. managerske zdravstvene preglede članov uprave pri zdravniku zasebniku.
• UNG organizira seminar s kotizacijo za prijavljene udeležence iz gospodarstva.

2. Družbi A, d. o. o., in B, d. o. o., sta sklenili darilno pogodbo, na podlagi katere je prva drugi podarila rabljen računalnik s tiskalnikom.

Ali je mogoče konkretno pogodbo opredeliti kot gospodarsko pogodbo? Odgovor utemeljite!

Kako bi opredelili pojem pridobitne dejavnosti iz četrtega odstavka 13. člena OZ?

3. Natančno preberite sodbo VSL I Cp 2651/2008, ki je v nadaljevanju. Z upoštevanjem zakonskih kriterijev in razlogov sodbe odgovorite na naslednja vprašanja:

• Kaj je bistvo sodne odločitve v tej zadevi?
• Ali je Društvo družin z otroki s posebnimi potrebami, ki deluje v javnem interesu in za svoje delovanje prejema tudi sredstva iz občinskega proračuna, gospodarski subjekt v smislu OZ ali ne? Od česa je to odvisno?
• Društvo družin z otroki s posebnimi potrebami organizira družabni dogodek, dražbo slik lokalnih slikarjev; izkupiček bo namenilo svojemu delovanju; dražba se bo odvijala v prostorih mestnega muzeja, ki s sklenitvijo najemne pogodbe omogoči Društvu brezplačni najem; za prodajo pijače na dogodku sklene predsednik Društva pogodbo o zagotavljanju gostinskih storitev z gostinskim podjetjem A, d. o. o. (pijača se kupuje, ne bo brezplačna). – Ali je pogodba med Društvom in muzejem gospodarska v smislu OZ in zakaj ? Ali je pogodba med Društvom in A, d. o. o., gospodarska v smislu OZ in zakaj? Kakšen je zastaralni rok za terjatve iz pogodbe z muzejem in terjatve iz pogodbe z A, d. o. o.?

 

VSL sodba I Cp 2651/2008
Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek: Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2008:I.CP.2651.2008
Evidenčna številka: VSL0052165
Datum odločbe: 10. 12. 2008

Področje: obligacijsko pravo

Institut: zastaranje –  zastaralni rok – gospodarska pogodba – terjatev iz gospodarske pogodbe – gospodarski subjekt – Društvo – dejavnost Društva –  opravljanje pridobitne dejavnosti – namen pridobivanja dobička –  pridobitna dejavnost Društva

Jedro

Tudi Društvo lahko opravlja pridobitno dejavnost, zato je za odločitev, ali tožeča stranka uveljavlja terjatev iz gospodarske pogodbe, za katero velja triletni zastaralni rok, bistvena ocena, ali je organizacija dirk v speedwayu pridobitna dejavnost tožene stranke (Društva) in ali iz nje izvira račun, na podlagi katerega tožeča stranka uveljavlja svojo terjatev. Pritožnica nima prav, da organiziranje dirk ni pridobitna dejavnost, ker Društvo ne posluje z dobičkom, saj zadostuje le namen pridobivanja dobička.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Krškem z opr. št. I … z dne … in zavrnilo tožbeni zahtevek. Tožeči stranki je naložilo plačilo stroškov pravdnega in izvršilnega postopka tožene stranke v višini 259,76 EUR.

Zoper sodbo se pravočasno pritožuje tožeča stranka zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da ohrani v veljavi razveljavljeni sklep o izvršbi, podrejeno pa, da sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V pritožbi navaja, da je podana kršitev 14. točke 2. odst. 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 45/08, v nadaljevanju ZPP), saj iz sodbe izhajajo nasprotja o odločilnih dejstvih med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, in samimi temi listinami, ki se nahajajo v spisu. Opozarja, da se sodišče prve stopnje v obrazložitvi sodbe sklicuje na sklep Okrožnega sodišča v Krškem, opr. št. Pg 167/2006, iz katerega izhaja, da glede na majhno vrednost spora ni stvarno pristojno in da ne gre za gospodarski spor, saj je Društvo pravna oseba zasebnega prava. Pritožnica meni tudi, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo, in sicer določbi 346. in 349. člena Obligacijskega zakonika (Ur. l. RS, št. 83/01 do 40/07, v nadaljevanju OZ). Navaja, da je sodišče prve stopnje napačno sklepalo, da sta pravdni stranki sklenili gospodarsko pogodbo, in je tako odločitev napačno oprlo na določbo 349. člena OZ, ki določa, da terjatve iz gospodarskih pogodb zastarajo v treh letih. Opozarja, da za odločitev, ali gre v konkretnem primeru za sklenitev gospodarske pogodbe, ni pomembno, ali je tožeča stranka za toženo opravila storitev, za katero je registrirana v sodnem registru. Po mnenju pritožnice bi bilo treba v tem primeru uporabiti splošni petletni zastaralni rok, saj so gospodarske pogodbe tiste pogodbe, ki jih med seboj sklepajo gospodarski subjekti, kar pa tožena stranka ni, saj je registrirana kot društvo po Zakonu o društvih, in ne kot gospodarska družba po Zakonu o gospodarskih družbah. Društvo pa po mnenju pritožnice predstavlja nepridobitno združenje, ki se ustanovi zaradi uresničevanja interesov članov, med katere pa ne sodi pridobitna dejavnost. Meni, da organiziranje dirk ne predstavlja pridobitne dejavnosti, ker tožena stranka trdi, da pokrije stroške prireditve brez realnih možnosti za ustvarjanje dobička. Pritožnica pa meni, da tudi v primeru, če je organizacija dirke pridobitna dejavnost, pa naročeno opravilo, izdelava vezenja na majicah, ni v zvezi z navedeno dejavnostjo.

Pritožba je bila v skladu z določbo 1. odstavka 344. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odst. 339. člena ZPP je podana, če ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, zlasti pa, če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe ali če sodba sploh nima razlogov ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju; ali če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin ali zapisnikov o izpovedbah v postopku, in med samimi temi listinami oziroma zapisniki. Pritožnica tako nima prav, ko zatrjuje, da je podana navedena kršitev, ker obstaja nasprotje med razlogi v izpodbijani sodbi in razlogi v sklepu Okrožnega sodišča opr. št. Pg 167/2006. Procesni sklepi, izdani v isti zadevi, namreč niso del dokaznega gradiva.

Po določbi 1. odst. 349. člena OZ je za uporabo triletnega zastaralnega roka treba ugotoviti, ali gre v konkretnem primeru za terjatev iz gospodarske pogodbe. Po določbi 2. odst. 13. člena OZ so gospodarske pogodbe tiste pogodbe, ki jih sklepajo med seboj gospodarski subjekti. Pritožnica nima prav, da tožene stranke ni mogoče šteti za gospodarski subjekt po navedeni določbi, ker je registrirana kot društvo (pravna oseba zasebnega prava), in ne kot gospodarska družba po Zakonu o gospodarskih družbah. Pravnoorganizacijska oblika kot subjektivni kriterij po 3. odst. 13. člena OZ namreč ni edino merilo za presojo, ali govorimo o gospodarskem subjektu. Iz določbe 4. odst. 13. člena OZ je razvidno, da je (alternativno) merilo za opredelitev položaja gospodarskega subjekta tudi opravljanje pridobitne dejavnosti kot objektivni kriterij. Tako so po določbi 4. odst. 13. člena OZ gospodarski subjekti tudi druge pravne osebe, kadar se v skladu s predpisom občasno ali ob svoji pretežni dejavnosti ukvarjajo tudi s pridobitno dejavnostjo, če gre za pogodbe, ki so v zvezi s tako pridobitno dejavnostjo.

Pritožnica tudi nima prav, da Društvo ne more opravljati pridobitne dejavnosti, ker gre v njegovem bistvu za nepridobitno združenje, ki se ustanovi z namenom uresničevanja interesov članov. Po določbi 1. člena Zakona o društvih (Ur. l. RS, št. 60/95, v nadaljevanju ZDru) je določeno, da društvo ne sme opravljati pridobitne dejavnosti kot svoje izključne dejavnosti, 22. člen ZDru pa dovoljuje opravljanje pridobitne dejavnosti pod pogoji, ki jih za opravljanje te dejavnosti določa zakon.

Obligacijski zakonik pojma pridobitne dejavnosti ne opredeli, lahko pa pri tem uporabimo definicijo Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 30/93 s spremembami; v nadaljevanju ZGD), glede na to, da je opravljanje pridobitne dejavnosti podlaga za opredelitev položaja gospodarskega subjekta (primerjaj N. Plavšak, Obligacijski zakonik s komentarjem – 1. knjiga, str. 142). Po 2. odst. 1. člena ZGD je pridobitna dejavnost tista dejavnost, ki se opravlja na trgu zaradi pridobivanja dobička. Pritožnica tako nima prav, da organiziranje dirk ni pridobitna dejavnost, ker Društvo ne posluje z dobičkom, saj zadostuje le namen pridobivanja dobička. Glede na takšno materialnopravno podlago je pravno pomembna ugotovitev v zadevi, ali je organizacija dirk pridobitna dejavnost tožene stranke (Društva) in ali iz nje izvira račun, na podlagi katerega tožeča stranka uveljavlja svojo terjatev.

Tožena stranka v pripravljalni vlogi z dne 15. 2. 2007 navaja, da organizira dirke v speedwayu, kar šteje za opravljanje gospodarske dejavnosti. Finančna sredstva namreč pridobiva s prodajo vstopnic in z reklamiranjem. Po njenih navedbah račun tožeče stranke izvira iz gospodarske dejavnosti, saj so bile storitve, ki jih je opravila tožeča stranka, namenjene organiziranju dirk, kar pa tožena stranka opravlja kot gospodarsko dejavnost. Višje sodišče ugotavlja, da dejstvu, da so bile storitve po vtoževanem računu opravljene v zvezi z organiziranjem dirk, tožeča stranka ni ugovarjala. Tako je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo 1. odst. 349. člena OZ o triletnem zastaralnem roku, saj predstavlja terjatev iz vtoževanega računa terjatev iz gospodarske pogodbe. Ker je triletni rok že potekel (zapadlost računa 2. 7. 2002, predlog za izvršbo vložen 11. 9. 2006), je terjatev tožeče stranke zastarala in je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek.

Višje sodišče je tako ugotovilo, da niso podani razlogi, s katerimi tožeča stranka izpodbija sodbo sodišča prve stopnje, prav tako ne razlogi, na katere mora v skladu z 2. odstavkom 350. člena ZPP paziti po uradni dolžnosti, zato je na podlagi 353. člena ZPP zavrnilo njegovo pritožbo kot neutemeljeno in je potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Ker pritožnica s pritožbo ni uspela, sama nosi stroške pritožbenega postopka. Odločitev o stroških temelji na določbi 1. odstavka 165. člena ZPP in je vsebovana že v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.

 

4. Tožnik, odvetnik, je zoper ABC, d. o. o., vložil tožbo za plačilo opravljenih odvetniških storitev, ki ju je zanjo opravil.

• Ali je mogoče pogodbo o odvetniških storitvah v konkretnem primeru opredeliti za gospodarsko pogodbo v skladu s 13. členom OZ?
• Kakšni so po vašem mnenju razlogi, da ima OZ za gospodarske pogodbe določena posebna pravila? Navedite nekaj primerov s členi OZ!