6.2. Ponudba in sprejem ponudbe
Za sklenitev pogodbe mora ena od prihodnjih pogodbenih strank dati drugi osebi predlog za sklenitev pogodbe – ponudbo.71 Ponudba je določeni osebi dan predlog za sklenitev pogodbe, ki vsebuje vse bistvene sestavine pogodbe. S sprejemom ponudbe je pogodba sklenjena.72 Ponudba je torej enostransko obveznostno dejanje.73 Ponudba lahko preneha veljati zaradi odvzema, umika, preklica ali preteka časa. Preklic ponudbe je možen, dokler druga stranka ponudbe ne sprejme. Ponudba torej veže do poteka roka, ki je določen za njen sprejem.74 Če rok ni določen, ponudba veže ponudnika, kolikor je običajno potrebno, da ponudba prispe do naslovnika, jo ta prouči, se odloči, da odgovor o sprejemu in ta prispe do ponudnika.
Sprejem ponudbe je veljaven, ko ponudnik prejme izjavo o sprejemu.75 Naslovnikov molk ne pomeni sprejema, razen če tako izhaja iz običajev ali dogovora.76 Ponudba je sprejeta tudi, če naslovnik pošlje stvar ali plača ceno ali to izrazi s kakršnim koli drugim konkludentnim ravnanjem, ki ga je mogoče šteti za sprejem ponudbe. Izpostaviti pa je še treba, da tudi za sprejem ponudbe s konkludentnim ravnanjem velja pravilo o istovetnosti sprejema s ponudbo. Če naslovnik pošlje večjo ali manjšo količino, blago drugačne vrste ipd., prav tako velja, da ponudba ni sprejeta.77
Sprejem ponudbe z določenimi pridržki oziroma predlog, naj se v nečem spremeni ali dopolni, se šteje za novo ponudbo.78
Če je ponudba dana ustno, mora biti sprejeta takoj, sicer se šteje za zavrnjeno, če iz okoliščin ne izhaja, da ima naslovnik nekaj časa za premislek.79
Bistveni elementi ponudbe so:
- ponudba mora izražati voljo za sklenitev pogodbe,
- naslovljena mora biti na določeno, konkretno osebo,
- vsebovati mora vse bistvene sestavine bodoče pogodbe,80
- dana in sprejeta mora biti v obliki, kot jo zakon zahteva za samo pogodbo.81
Če ponudba navedenih elementov nima, ne gre za ponudbo, temveč za vabilo nasprotni stranki, naj ona poda ponudbo za sklenitev posla. Če naslovnik izjavi, da sicer sprejema ponudbo, hkrati pa predlaga, naj se ponudba v nečem spremeni ali dopolni, se šteje, da je ponudbo zavrnil in sam dal ponudbo svojemu prejšnjemu ponudniku.82
Predlog, ki je naslovljen na nedoločeno število oseb in ki vsebuje vse bistvene sestavine pogodbe (npr. mali oglasi, katalogi, reklamni oglasi), se šteje zgolj kot vabilo k dajanju ponudb, in ni ponudba.83 Razstavljanje blaga z označitvijo cene (npr. v trgovini) pa se šteje za ponudbo.84
Vaja:
A je na spletni strani za prodajo rabljenih vozil prodajal svojega Clia. Objavil je njegovo fotografijo in kot ceno navedel 2000,00 EUR. Oglasilo se je veliko zainteresiranih. Po ogledu drugih oglasov je ugotovil, da je povprečna tržna cena za tak avto 3000,00 EUR. Ko ga je poklical B in mu rekel, da želi kupiti avto, mu je A rekel, da je prišlo do napake in da je cena 3000,00 EUR. B je vztrajal, da velja objavljena cena in da je pogodba že sklenjena.85
Ali ima B prav?
