7.2.1.3. Zmota
Do nezavednega neskladja med voljo in izjavo lahko pride tudi, kadar je bila ena od pogodbenih strank v zmoti. Zmota nastopi, ko se želena volja razhaja od izjavljene volje in nobena stranka za to razhajanje ne ve oziroma gre za navidezno razhajanje med želeno in izjavljeno voljo.112 Zmota je tako napačna predstava o neki okoliščini ali pravici (pravna zmota). Ta se načeloma ne upošteva, dejanska zmota pa se lahko upošteva samo, če je bistvena in nezakrivljena (opravičljiva). Zmota je bistvena, če se nanaša na bistvene lastnosti predmeta, na osebo, s katero se sklepa pogodba, ali na okoliščine, ki se po običajih v prometu ali po namenu strank štejejo za odločilne, ker sicer stranka, ki je v zmoti, pogodbe s tako vsebino ne bi sklenila.113 Zmota mora biti opravičljiva in nezakrivljena. Odmik od zahtevane skrbnosti pomeni malomarnost. Že zgolj lahka malomarnost zadošča, da se stranka ne more sklicevati na svojo zmoto. Pri neodplačni pogodbi se šteje za bistveno zmoto tudi zmota v nagibu, ki je bil odločilen za prevzem obveznosti.
Če je stranka zaradi zmotne predstave o kakšnem bistvenem dejstvu sklenila pogodbo ali če je pogodbo sklenila v zmotnem prepričanju, da se bo dejstvo, ki je bilo zanjo bistveno, uresničilo, ima pravico zahtevati razveljavitev pogodbe. Razveljavitev ni dopustna, če bi se stranka ob pravilnih podatkih odločila enako.114 Zmotno predstavo mora stranka dokazati. Če je bila zmotna predstava posledica ravnanja druge stranke ali če je ta stranka o zmoti vedela ali bi morala vedeti, se šteje, da je bila zmotna predstava namerna.115
Primer: A želi kupiti sod za vino od B-ja, saj bo proizvedel ca. 14 l vina. B pove A-ju, da ima sod prostornino 15 l, čeprav je ta v resnici zgolj 13,5 l.
Od zmote pa je treba ločevati tudi nesporazum, ki ga ureja OZ v 16. členu. Ta določba ureja naslednje dejansko stanje: 1. med strankama obstaja nesporazum; 2. nesporazum zadeva (a) naravo pogodbe ali (b) podlago ali (c) predmet obveznosti; 3. stranki sta kljub temu prepričani, da se strinjata. Če gre za tako dejansko stanje, je v 16. členu OZ določena tudi pravna posledica – pogodba ne nastane. To pomeni, da institut nesporazuma, kot je opredeljen v 16. členu OZ, ne ureja vseh nesoglasij. Ne ureja namreč primerov nesoglasij o lastnostih predmeta pogodbe (in tudi ne nesoglasij o osebi, s katero se sklepa pogodba) – zato pa te napake pokriva 46. člen OZ, ki ureja zmoto.116