7.2.1.4. Grožnja

Do zavestnega neskladja med voljo in izjavo lahko pride tudi zaradi nedopustne grožnje. Gre za dejanje, s katerim pogodbena stranka ali katera druga oseba pri pogodbeni stranki povzroči utemeljen strah in ta zato sklene pogodbo.117 Poudariti je treba, da ni vsak strah zaradi grožnje pravno relevanten. Strah se šteje za utemeljenega, če se iz okoliščin vidi, da je grozila resna nevarnost življenju ali pa telesni ali drugi pomembni dobrini pogodbene stranke ali koga drugega.118 Stranka torej sklene pravni posel iz strahu, ki ga zakrivi sopogodbenik ali kdo drug. Strah je lahko povzročen s silo (nasiljem) ali grožnjo. Grožnja mora biti utemeljena in nedopustna.

Stranka, ki je sklenila pogodbo zaradi izrečene grožnje, lahko zahteva razveljavitev pogodbe.

Primer: A zagrozi B-ju, da bo ubil njegovega psa, če mu B ne bo prodal svojega avta za 10,00 EUR.

Primer neutemeljene grožnje:  A zagrozi B-ju, da ga ne bo povabil na rojstni dan, če mu B ne bo prodal svojega avta.

 

117 Cepec, Kovač, 2023, stran 151.
118 Glej 45. člen OZ.

License

Icon for the Creative Commons Attribution-NonCommercial-ShareAlike 4.0 International License

Uvod v pogodbeno pravo Copyright © by University of Nova Gorica Press is licensed under a Creative Commons Attribution-NonCommercial-ShareAlike 4.0 International License, except where otherwise noted.

Share This Book