7.3. Možnost, dopustnost, določnost in določljivost predmeta izpolnitve ter poslovne podlage
Pogodbena obveznost mora biti mogoča, dopustna in določena oziroma določljiva.121 To je pogoj za veljavno sklenitev pogodbe. Če je predmet obveznosti nemogoč, nedopusten, nedoločen ali nedoločljiv, je pogodba nična.122
Predmet obveznosti je nedopusten, če je v nasprotju z ustavo, s prisilnimi predpisi ali z moralnimi načeli.123
Primer: A in B se dogovorita, da A krivo priča na sodišču, B pa mu za to plača.
Predmet obveznosti je določljiv, če pogodba vsebuje podatke, s katerimi ga je mogoče določiti, ali če sta stranki prepustili nekomu tretjemu, naj ga določi. Če ta tretji noče ali ne more določiti predmeta obveznosti, je pogodba nična.124 O določljivosti predmeta tako govorimo, kadar je ta že ob sklenitvi pogodbe znan in odrejen.
Predmet obveznosti mora biti tudi mogoč, kar pomeni, da mora obstajati pravna in dejanska možnost izpolnitve obveznosti.
Primer dejanske nemožnosti: Predmet ne obstaja.
Primer pravne nemožnosti: Predpis ne dovoljuje izpolnitve.
Poleg navedenih lastnosti predmeta je predpostavka veljavne sklenitve pogodbe tudi, da mora imeti pogodba dopustno podlago (razlog). Podlaga je nedopustna, če je v nasprotju z ustavo, s prisilnimi predpisi ali z moralnimi načeli. Domneva se, da ima obveznost podlago, čeprav ta ni izražena. Če ni podlage ali je ta nedopustna, je pogodba nična.125
