8. Pogoj
Pogodba je sklenjena pod pogojem, če sta njen nastanek ali prenehanje odvisna od negotovega dejstva.134 Pogoj je bodoče negotovo dejstvo, od katerega nastopa ali ne nenastopa – po volji subjekta ali pa na podlagi zakona – je odvisen nastanek (začetek) ali pa prenehanje pravnega posla. Da lahko govorimo o pogoju, mora biti dejstvo negotovo in bodoče, torej še ne obstaja. Pogoj mora biti tudi dopusten in mogoč.135
Ločujemo med odložnim in razveznim pogojem.
Odložni pogoj pomeni, da bo pogodba začela veljati šele ob izpolnitvi pogoja, torej, ko bo izpolnjeno neko, ob njeni sklenitvi negotovo dejstvo. Dokler se odložni pogoj ne izpolni, stranka pravnega posla še nima izpolnitvenega zahtevka.
Razvezni pogoj pa učinkuje tako, da pogodba, ki je sklenjena pod takšnim pogojem, preneha veljati, če se pogoj uresniči.136 Stranki se lahko dogovorita, da bo pogodba veljala kljub uresničitvi pogoja, vendar mora biti tak dogovor izrecen.
Šteje se, da je pogoj uresničen, če njegovo uresničitev v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja prepreči stranka, v katere breme je bil določen, in da ni uresničen, če njegovo uresničitev v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja povzroči stranka, v katere korist je bil določen. 137
Nična je pogodba, v kateri je postavljen pogoj, ki je v nasprotju z ustavo, s prisilnimi predpisi ali z moralnimi načeli. Prav tako je nična pogodba, sklenjena pod nemogočim odložnim pogojem, nemogoč razvezni pogoj pa se šteje za neobstoječega.138
OZ torej določa jasna pravila glede učinkovitosti pogodbe pod pogojem, kar zagotavlja pravno varnost in jasnost pri sklepanju poslov. Sklepanje pravnih poslov pod pogojem tako omogoča strankam, da prilagodijo svoje obveznosti glede na določene prihodnje dogodke ali okoliščine.
