2 Uporabna načela za prehrano vinske trte in gnojenje vinogradov

Davide Mosetti

Uvod

Gnojenje in prehrana vinske trte izhajata iz ciljev o pridelku in kakovosti grozdja, ki jih mora vinogradnik določiti, v kolikor je mogoče, že ob snovanju odločitve o postavitvi vinograda. Za učinkovito upravljanje s prehrano vinske trte, pa je potrebno upoštevati nekaj ključnih točk:

1. raznolikost tal, njihove lastnosti in upravljanje
2. znanje o gnojilih, njihovih učinkih in uporabi
3. osnove fiziologije prehrane vinske trte

Raznolikost tal, njihove lastnosti in upravljanje

Raznolikost tal predstavlja razlike v lastnostih tal v vinogradu, ki lahko bistveno vplivajo na rast vinske trte in kakovost pridelka. Ključne lastnosti tal, ki lahko predstavljajo raznolikost, so tekstura, struktura, vsebnost hranil, raven pH in sposobnost zadrževanja vode. Ti dejavniki imajo neposreden vpliv na razvoj korenin, razpoložljivost vode in sprejem hranil, in kar posledično vpliva na zdravstveno stanje vinske trte in kemijsko sestavo grozdja (Romic in sod., 2014). K hitrejšemu in natančnejšemu razumevanju fizikalnih, kemičnih in bioloških lastnosti tal, danes pomembno prispevajo nove tehnologije preciznega kmetijstva.

Tehnologije v preciznem kmetijstvu

1. Kartiranje tal: S tehnologijami, kot sta globalni sistem pozicioniranja (GPS) in geografski informacijski sistemi (GIS), lahko vinogradniki izdelajo podrobne zemljevide tal svojih vinogradov. Ti zemljevidi poudarjajo razlike v lastnostih tal v različnih prostorskih blokih v vinogradu, kar posledično omogoča ciljno usmerjeno upravljanje s tlemi in vinograda samega.

4. Daljinsko zaznavanje: Posnetki, pridobljeni s pomočjo satelitov in brezpilotnih letalnikov, zagotavljajo dragocene podatke o vlagi/vodi, temperaturi in vsebnosti organske snovi v tleh. Takšna orodja daljinskega zaznavanja omogočajo spremljanje stanja tal v realnem času, kar pridelovalcem pomaga pri sprejemanju z informacijami podprtih odločitev o namakanju in gnojenju.
5. Senzorji elektromagnetne indukcije (EMI) in električne prevodnosti (EC): Ti senzorji merijo električno prevodnost tal, ki je povezana s teksturo, vsebnostjo vode in slanostjo tal. Določitev območij z različnimi ravnmi električne prevodnosti v tleh, vinogradnikom prav tako omogoča ciljo upravljanje posameznih območij znotraj vinograda.
6. Vzorčenje in analiza tal: Redno vzorčenje tal in laboratorijske analize zagotavljajo podrobne informacije o vrednosti pH in vsebnosti hranil v tleh. Ti podatki so ključni za pripravo natančnih gnojilnih načrtov, ki ustrezajo posebnim potrebam različnih območij znotraj vinograda.

Prednosti upravljanja raznolikosti tal znotraj posameznega vinograda

4. Izboljšana kakovost grozdja: S prilagajanjem upravljanja glede na raznolikost upravljanja posameznih območij znotraj vinograda, lahko vinogradniki optimizirajo zdravstveno stanje vinske trte in kakovost grozdja. Na primer, s prilagajanjem namakanja in gnojenja glede na vsebnost vode in hranil v tleh, lahko izboljšajo sestavo grozdja – okus in aromatični profil (Bigot in sod., 2013a; Bigot in sod., 2013b).
5. Izboljšana raba virov: Precizno kmetijstvo zmanjšuje pretirano uporabo vode, gnojil in fitofarmacevtskih sredstev, kar zmanjšuje vpliv na okolje in znižuje stroške pridelave. Učinkovita raba virov spodbuja tudi trajnostne vinogradniške prakse (Bigot in sod., 2013a; Bigot in sod., 2013b).
6. Večja stabilnost pridelka: Razumevanje raznolikosti tal prispeva k zmanjšanju tveganj, povezanih s stresom, ki ga povzročajo talni dejavniki. Z upoštevanjem raznolikosti območij vinogradniških površin, lahko pridelovalci dosežejo enakomernejši pridelek tudi v, z rastjo povezanih, zahtevnih letnikih (Bigot in sod., 2013a; Bigot in sod., 2013b).
7. Sprejemanje odločitev na podlagi podatkov: Vključevanje različnih orodij preciznega kmetijstva ustvarja veliko količino podatkov, ki vinogradnikom omogočajo sprejemanje na podatkih in informacijah temelječih odločitev. Ta proaktivni pristop lahko izboljša upravljanje vinogradov in dolgoročno načrtovanje (Bigot in sod., 2013a; Bigot in sod., 2013b).

Praktični primer

Uporaba senzorjev električne prevodnosti (EC) za kartiranje tal in odločanje o zasnovi novega vinograda.

Novi lastnik kmetije v južni Italiji je želel 15 hektarjev veliko površino, ki je bila 25 let namenjena pridelavi ekoloških poljščin, spremeniti v nov vinograd z lokalnimi sortami, za pridelavo visokokakovostnega vina. Seveda pa je potrebno pred sprejemanjem odločitev o zasaditvi, podrobno spoznati tla in jih preučiti.

V primeru kmetije je bilo kartiranje tal opravljeno s pripravo karte električne prevodnosti (EC) (Slika 1, levo) ter opredelitve homogenih območij s pomočjo programske opreme geografskega informacijskega sistema Qunatum GIS (QGIS) (Slika 1, desno). Točke vzorčenja tal na terenu P1-P5 (Slika 1, desno), pa so bile določene, glede na raznolikost tal, s pomočjo senzorjev. Na opredeljenih točkah vzorčenja na terenu sta bila nato opravljena opis talnega profila in odvzem vzorcev za analizo tal. Po izkopu posamezne luknje z mehanskim rovokopačem, se je opis talnega profila osredotočal na: globino tal, razdelitev plasti, bravo posamezne plasti, teksturo in strukturo, reakcijo tal na HCl ter fragmentacijo skeleta. Za analizo glavni fizikalnih in kemijskih parametrov pa so bili iz vsake plasti so bili odvzeti vzorci tal.

Kot posledica razlik v globini kamninskih, so bile ugotovljene velike razlike v električni prevodnosti tal: večja globina na zelenih območjih in manjša na rdečih (Slika 1, levo). Glede na rezultate raziskav in komercialne cilje lastnika se je postavilo več vidikov projekta novega vinograda: obdelava tal pred sajenjem, ločena po globini kamnin; bele sorte zasajene na globljih tleh; uporaba različnih podlag glede na vrsto v vinogradu; uporaba na vodni stres tolerantnih podlag v primeru plitvejših tal ter zemljevidi za izvedbo osnovnega gnojenja, povezanega s porazdelitvijo organske snovi in razpoložljivostjo fosforja v tleh. S takšnim pristopom je mogoče prihraniti veliko stroškov raziskav in laboratorijskih analiz, pridobiti bolj natančne podatke z večjo ločljivostjo, ter sprejeti natančnejše agronomske odločitve o novem vinogradu, kar posledično vodi v zagotavljanje stabilnosti pridelka, kakovost grozdja in podaljšuje življensko dobo samega vinograda

Znanje o gnojilih: razlike med organskimi in anorganskimi gnojili:

1. Izvor in sestava:

Organska gnojila: Izvirajo iz naravnih virov, kot so rastlinske ali živalske snovi. Mednje spadajo kompost, gnoj, kostna moka in zeleni gnoj. Ta gnojila vsebujejo bistvena hranila v kompleksnih organskih oblikah, in katera morajo biti, preden so rastlinam na voljo, podvržena razgradnji s strani mikroorganizmov.

Anorganska (mineralna) gnojila: Izvirajo iz rudniških ali sintetično pridobljenih snovi. Vključujejo snovi ali produkte kot so amonijev nitrat, superfosfat in kalijev klorid. Ta gnojila zagotavljajo hranila v lahko dostopnih oblikah, ki jih rastline lahko takoj absorbirajo.

2. Sproščanje hranil in zdravstveno stanje tal:

Organska gnojila: Pri razgradnji organskih snovi se hranila sproščajo počasi, kar zagotavlja dolgotrajno oskrbo rastline s hranili. Izboljšujejo strukturo tal, povečujejo mikrobno aktivnost in sposobnost tal, da zadržujejo vodo in hranila, kar prispeva k splošno večjemu zdravju tal.

Anorganska (mineralna) gnojila: Zagotavljajo hitro sproščanje hranil, ki jih rastline lahko takoj sprejmejo, kar omogoča hiter odziv v rasti. Vendar pa ne prispevajo k organski snovi v tleh in lahko, ob pretirani uporabi, povzročijo degradacijo tal in izpiranje hranil.

3. Vpliv na okolje:

Organska gnojila: Na splošno veljajo za okolju prijaznejša, saj njihova pridobitev omogoča reciklažo naravnih odpadnih materialov in zmanjšuje potrebo po vnosih kemikalij. Organska gnojila predstavljajo tudi manjše tveganje za odtekanje hranil in onesnaževanje vode.

Anorganska (mineralna) gnojila: Imajo lahko večji vpliv na okolje zaradi energetsko intenzivnih postopkov, potrebnih za njihovo proizvodnjo, in možnost odtekanja hranil, kar lahko povzroči onesnaženje vode in evtrofikacijo vodnih teles. Prekomerna uporaba lahko tudi poruši pH tal in talno mikrobno ravnovesje.

Praktični primer uporabe organskih gnojil v vinogradu:

Vinogradniški poskus je bil izveden med letoma 2013 in 2015 v treh vinogradih Furlanije-Julijske krajine (severovzhodna Italija). V poskus so bile vključene različne vrste tal in sorte vinske trte. Obravnavanja so bila naslednja: CTRL: kontrola (brez gnojenja), BC: referenčno biooglje (C/N razmerje =76), CO: kompost iz bioloških in zelenih odpadkov (C/N razmerje = 10), COBC: kompost z mešanico biooglja (C/N razmerje =12), OMF: organsko-mineralno gnojilo, ki se običajno uporablja na tem območju (10,1 % N; 7,5 % C; 2,3 % P, 12,4 % K), SRF: gnojilo s počasnim sproščanjem N (13 % N; 5 % P, 21 % K). Organska gnojila BC, CO, COBC so bila v nasprotju z mineralnimi ki so jih uporabljali vsako leto v fazi brstenja trte, v prvem letu poskusa dodana le enkrat (Mondini in sod., 2018; Mondini in sod., 2019).

Rezultati, pridobljeni z več večletnimi meritvami in analizami vzorcev tal in pridelka med rastno sezono:

Vsebnost vode v tleh: v obravnavanjih je bila, v primerjavi s kontrolo, ugotovljena znatna povečanost vsebnosti vode v tleh. Zlasti CO, COBC in BC so vplivala na večjo vsebnost vode v tleh, pri mineralnih gnojilih pa je bila določena manjšo vsebnost vode kot pri organskih gnojilih, vendar še vedno večja kot pri kontroli. Povprečno večja vsebnost vode v tleh zaradi sprememb, si jo jih povzročili biooglje in komposti, se ujemajo z dokazano sposobnostjo dodane organske snovi, da poveča sposobnost tal za zadrževanje vode.

Organska snov v tleh: trije organski dodatki so povzročili povečanje vsebnosti organske snovi, ki se je nato ohranilo skozi celotno obdobje poskusa. Različna obravnavanja so bila razvrščena glede na različne vpliv na vsebnost organske snovi v tleh COBC > CO = BC > OMF > SRF = CTRL.

Talni organski ogljik (C): je lahko dostopen vir C za mikroorganizme. Povečanje omenjenega ogljika bi zato lahko predstavljalo ugodne pogoje za rast in aktivnost mikroorganizmov, kar vodi k povečanju biološke rodovitnosti tal.

Talni organski N: CO in COBC zagotavljata majhno, vendar stalno oskrbo z N skozi celotno rastno sezono. Na drugi strani, mineralnima gnojila, zelo hitro povečajo vsebnost hranil, vendar večja vsebnost hranil traja le približno dva meseca po uporabi, obenem pa tudi precej poveča rast mladik vinske trte v zgodnjih fenoloških fazah. Z uporabo organskih gnojil se tako zmanjša možnost pomanjkanja N v rastlinah v pomembnejših fenoloških fazah in hkrati prepreči pretirano rast (vigor) in razvoj rastlin v prvih razvojnih obdobjih. Zmanjša se tudi tveganje izpiranja N in emisije okolju škodljivega plina N2O. Poleg tega se je izkazalo, da zmerna rast trte v prvih fazah razvoja povečuje odpornost trte na vodni stres med poletjem in v fazi zorenja grozdja.

Druga hranila v tleh: Mineralna gnojila so najbolj vplivala na vsebnost NO3 in so lahko zagotovila tudi kalij (K), medtem ko niso vplivala na razpoložljivi fosfor (P) (Slika 2). CO in COBC sta tri do šestkrat izboljšala razpoložljivost talnega fosforja, za katera je značilen pH nad 7, običajno v netopnih oblikah.

Kakovost grozdja in pridelek: Obravnavanji z organskimi gnojili CO in COBC sta vplivali na večjo vsebnost dušika v moštu. Dušik je pomemben kot hranilni element za kvasovke, ki so odgovorne za biokemične pretvorbe med fermentacijo mošta. Zadostna oskrba z dušikom je bistvena za pravilen potek fermentacije in posledično za pridelavo visokokakovostnega vina. Vsebnost titracijskih kislin mošta je bila večja pri CO zaradi večje razpoložljivosti vode in dušika med zorenjem grozdja. Pri obravnavanjih CO in COBC je bilo zabeleženo največje število grozdov na trto, ter največji pridelek, kar je v skladu z lastnostmi organskih gnojil glede zadrževanja vode ter oskrbe z NPK. V povezavi s tem, je večje število podobnih poskusov že pokazalo močno povezavo med razpoložljivostjo fosforja v tleh in rodnostjo trte (številom grozdov na trto) (Mosetti in sod., 2016).

Zaključek: Učinek uravnotežene vsebnosti organske snovi (razmerje C/N 10-20) v vinogradu je dolgotrajen (nekaj let). Hkrati pa omogoča še izboljšanje fizikalnih, kemičnih in bioloških lastnosti rodovitnosti tal. Pri praktični uporabi organskih gnojil se priporoča raztros enkrat na tri do pet let, kar je v nasprotju z uporabo mineralnih gnojil, kjer se raztros opravlja enkrat ali celo večkrat na leto. Okoljska tveganja so pri uporabi organskih gnojl manjša, učinkovitost pa boljša. Uravnotežena vsebnost organske snovi ne poveča le vsebnosti vode in hranil v tleh, temveč izboljša tudi razpoložljivost hranil, ki so že prisotna v tleh, vendar v netopni obliki (npr. fosfor, železo in druge kovine). Organsko gnojenje vinogradov zahteva posebno mehnizacijo za premikanje in razprševanje velikih količin snovi ter orodja za homogeno vključitev snovi v tla.

Kako izbrati organsko gnojilo in pričakovani učinki glede na C/N razmerje

Razmerje med ogljikom in dušikom (C/N) organskih gnojil, ki se uporabljajo v vinogradništvu, je ključni dejavnik, ki vpliva na zdravje tal, razpoložljivost hranil in rast vinske trte. V nadaljevanju je podrobneje predstavljeno razmerje ogljika v organski snovi in njegov vpliv na vinsko trto:

Nizko razmerje C (manj kot 10:1). Primeri: Sveži hlevski gnoj (7-12), pokrovne rastline stročnic (7-20), mladi rastlinski material, organsko-mineralna gnojila (1-5) (Sieglinde in sod., 2011).

• Hitra razgradnja: Organska snov z nizkim deležem C se hitro razgradi, pri čemer se dušik hitreje sprošča v tla (Bigot in sod., 2014).
• Razpoložljivost dušika: takojšnja večja razpoložljivost dušika, ki močno spodbuja rast vinske trte (Mosetti in sod., 2011).
• Potencialna tveganja: Prevelika količina dušika lahko povzroči premočno vegetativno rast, kar zmanjša kakovost grozdja in poveča dovzetnost za bolezni ter tveganje onesnaženja okolja (Bigot in sod., 2021).

Zmerno razmerje C (od 10:1 do 20:1) Primeri: Dobro kompostiran gnoj (10-25), zrele zelene pokrovne rastline (25 ali manj) (Sieglinde in sod., 2011).

• Uravnotežena razgradnja: Organska snov z zmernim C/N razmerjem se razgrajuje z zmerno hitrostjo, kar zagotavlja uravnoteženo sproščanje hranil.
• Stalna oskrba s hranili: Zagotavlja enakomerno oskrbo z dušikom in drugimi hranili, kar podpira zdravo rast trte brez pretiranega vigorja.
• Izboljšanje tal: Izboljša strukturo tal in mikrobno aktivnost, brez porušitve ravnovesja hranil.

Visoko razmerje C (več kot 20:1) Primeri: Slama, lesni sekanci, zrel rastlinski material (45 ali več) (Sieglinde in sod., 2011).

• Počasna razgradnja: Organska snov z visokim C/N razmerjem se razgrajuje počasi in začasno, v fazi ko talni mikroorganizmi razgrajujejo, z ogljikom bogato snov, imobilizira dušik.
• Imobilizacija dušika: Pri nepravilnem ravnanju lahko pride do začasnega pomanjkanja dušika v vinski trti, kar lahko upočasni rast trte.
• Dolgoročne koristi: Sčasoma materiali z visokim C/N razmerjem prispevajo k povečanju organske snovi v tleh in izboljšanju strukture tal, kar lahko v končni fazi izboljša zadrževanje vode in razvoj korenin.

Osnove fiziologije prehrane vinske trte

Letni razvoj korenin (zlasti lasnih korenin, ki so primarno vključene v sprejem vode in hranil) je neposredno povezan s sprejemanjem hranil. V splošnem velja, da primarni razvoj korenin poteka v prvem delu vegetativne sezone vinske trte, in poteka sočasno z ravojem listne stene, sekundarni razvoj korenin pa poteka ob koncu vegetacije. V tem sekundarnem delu se tudi ustvarijo zaloge hranil zaloge, ki so nato shranjene v olesenelih tkivih (deblo in korenine) (Conradie, 1980; Conradie, 1981). Pri strategiji gnojenja je pomembno upoštevati štiri glavne elemente: 1. fenologijo vinske trte (absorpcija korenin in potrebe trte po hranilih so lahko zelo različne glede na fenološke faze); 2. vrsto gnojil (mineralna, organska ali druga), pri čemer je potrebno upoštevati njihovo možni učinek na tla in trto (Tomasi in sod., 2015); 3. vrsto tal (fizikalne in kemične lastnosti, zlasti prve); 4. cilj proizvodnje. Pri uporabi mineralnih gnojil, za katera je značilna visoka topnost, bosta reakcija in učinek na trto hitrejša: na peščenih tleh je potrebno pri visoko topnih gnojilih izvesti več aplikacij, ki strogo sledijo fenološkim fazam (20 % ob brstenju, 40 % v času cvetenja, 15 % ob trgatvi, 25 % pred koncem sezone); na glinastih tleh pa je zaradi slabšega pronicanja vode v tla (Bigot in sod., 2014a) potrebno izvesti dve aplikaciji ob brstenju (70 % količine) ter eno pred trgatvijo (30 % količine). Uporaba dobro kompostiranega organskega materiala je manj povezana s fenologijo vinske trte in vrsto tal, saj sta sprememba in kemični učinek bolj mila in sledita naravni stopnji mineralizacije organske snovi v tleh, ki je običajno zelo podobna razvoju korenin in sprejemanju hranil. Najboljši čas za raztros organskih gnojil je jesen, saj je večina del končana, tla pa je mogoče primerno obdelati brez nevarnosti nadaljnjega tlačenja zaradi prehodov s traktorjem.

Zaključki

Za uspešno upravljanje s prehrano vinske trte, posledično vigorja (rasti) ter kakovosti grozdja jev vinogradu pomembno:

• Poznavanje raznolikosti in fizikalno-kemijske lastnosti tal: pri tem lahko pomagajo orodja za precizno kmetijstvo.
• Upravljanje z organsko snovjo v tleh in vedenje, da se slednja vključena v fizikalno, kemično in biološko rodovitnost: pri uporabi organskih gnojil je potrebno poznati njihove značilnosti glede obnašanja v določenem vinogradu ter glede na vremenske razmere in vrsto tal. Podatek o razmerju C/N je preprost način za praktično predstavo o tem, kakšno je organsko gnojilo.
• Mineralna gnojila bi lahko izboljšala pridelek, če so tla že v ravnovesju: za uporabo nekaterih vrst gnojil je priporočljivo upoštevati osnove fiziologije vinske trte, z namenom izobljšanja učinkovitosti in izognitvi pretiranemu gnojenju (Saayman in Conradie, 1982).

  Viri

1. Bigot G, Bigot L, Bragato G, Freccero A, Mosetti D, Stecchina M, Lujan C and Sivilotti P. 2013. Within vineyard variability as affecting yield parameters and wine quality: results of three years of investigation in Friuli Colli Orientali D.O.C. area. Ciência e Técnica Vitivinícola 28-I:535-540. ISSN: 1254-0223. (IF=0.100)
2. Bigot G, Bigot L, Freccero A, Stecchina M, Mosetti D, Lujan C and Sivilotti P. 2014. Fertirrigazione del Pinot grigio: più qualità e guadagno. L’Informatore Agrario. 70(32):43-47. ISSN: 0020-0689.
3. Bigot G, Mosetti D, Cargnus E, Freccero A, Kiaeian Moosavi F, Lujan C, Stecchina M, Tacoli F, Zandigiacomo P, Sivilotti P and Pavan F. 2021. Influence of vineyard inter-row management on vegetative and bunch sanitary status, and grape yield and quality of two Sauvignon Blanc clones in Friuli Venezia Giulia (north-eastern Italy). Vitis – Journal of Grapevine Research 61:2. [DOI: https://doi.org/10.5073/vitis.2022.61.53-62].
4. Bigot G, Mosetti D, Freccero A and Sivilotti P. 2014. La concimazione azotata per il Sauvignon. Confronto tra origine organica e minerale. In Quaderni di Scienze Viticole ed Enologiche. Università di Torino. S. Cavalletto et al. (Eds.). 32:293-297. ISSN: 1970-6545.
5. Bigot L, Bigot G, Bragato G, Mosetti D and Sivilotti P. 2013. “La Viarte” project: the knowledge of whole surface variability within a precision viticulture approach. In Acta Horticulture. S. Poni et al. (Eds.), pp. 55-62. ISHS Symp. Ser. 978. Piacenza, Italy. ISSN: 0567-7572, ISBN: 978-90-66052-09-03.
6. Conradie W J. 1980. Seasonal Uptake of Nutrients by Chenin blanc in Sand Culture: I. Nitrogen, South African Journal of Enology and Viticulture: Vol. 1 No. 1.
7. Conradie W J. 1981. Seasonal Uptake of Nutrients by Chenin Blanc in Sand Culture: II. Phosphorus, Potassium, Calcium and Magnesium, South African Journal of Enology and Viticulture: Vol. 2 No. 1.
8. Mondini C, Fornasier F, Sinicco T, Sivilotti P, Gaiotti F, Mosetti D. 2019. Aumentare la sostanza organica in vigneto con il compost. L’informatore agrario 21/2019.
9. Mondini C, Fornasier F, Sinicco T, Sivilotti P, Gaiotti F and Mosetti D. 2018. Application of organic amendments to recover soil functionality in degraded vineyards. European Journal of Agronomy. ISSN: 1161-0301
10. Mosetti D, Castellarin S, Bigot G, Alberti G, Peterlunger E. 2011. Effect of basal leaf removal and nitrogen nutrition on grape quality of Sauvignon blanc. 17th International Symposium GiESCO 2011. Asti – Alba (CN), Italy.
11. Mosetti D, Sinicco T, Bigot G, Stecchina M, Sivilotti P, Fornasier F and Mondini C. 2016. Applicazione di ammendanti organici in vigneto per il ripristino della fertilità: esperienze in Friuli Venezia Giulia. CONAVI 2016, Pisa.
12. QGIS.org (2024). QGIS Geographic Information System. Open Source Geospatial Foundation Project. http://qgis.org
13. Romic M, Bragato G, Zovko Romic D, Mosetti D, Galovic L c, Bakic H. 2014. The characteristics of cultivated soils developed from coastal paleosand (Korcula Island, Croatia). Catena 113: 281–291
14. Saayman D, Conradie W J. 1982. The Effect of Conventional Fertilisation on the Growth and Yield of Palomino Vines on Fertile Soil, South African Journal of Enology and Viticulture: Vol. 3 No. 1.
15. Sieglinde S Snapp. 2011. Advanced Soil Organic Matter Management. Michigan State University Extension Bulletin E-3137 • New • February 2011
16. Tomasi D, Battista F, Gaiotti F, Mosetti D and Bragato G. 2015. Influence of Soil on Root Distribution: Implications for Quality of Tocai Friulano Berries and Wine. Am. J. Enol. Vitic June ajev.14077
17. Williams L E, Matthews M A. 1990. “Grapevine,” In: B. A. Stewart and D. R. Nielsen, Eds., Irrigation of Agricultural Crops, Agronomy Monograph No. 30, ASA-CSSA-SSSA, Madison: 1019-1055.