5 Razlistanje vinske trte

Razlistanje (odstranjevanje listov, redko tudi defoliacija) je ampelotehnični ukrep ali praksa, ki se v vinogradih v splošnem izvaja z namenom izboljšanja mikroklimatskih pogojev listne stene in kakovosti grozdja. Tako kot drugi ampelotehnični ukrepi, npr. odstranjevanje mladik, vpletanje in razporejanje mladik med žice, prikrajševanje in vršičkanje mladik, redčenje grozdov, tudi razlistanje spada med vinogradniška zelena dela (Reščič in sod., 2015);(Reščič in sod., 2016). Odstranjevanje listov je preko uravnavanja listne stene in listne površine, eden poglavitnejših ukrepov za doseganje ravnotežja med rastjo in rodnostjo vinske trte (Chalfant, 2012). Pomembno je poudariti, da kljub uporabi izraza »razlistanje«, le ta ne pomeni odstranitve vseh listov pri vinski trti. Pri izvedbi razlistanja se namreč običajno odstrani le nekaj listov ali del listne stene trte.

V osnovi z razlistanjem vplivamo na:

–       boljšo prezračenost listne stene in zmanjševanje pogojev za razvoj bolezni in škodljivcev

–       boljše prodiranje in učinkovitost škropilne brozge

–       večjo izpostavljenost notranjosti listne stene in grozdov svetlobi (sončnemu sevanju)

–       kemično sestavo (kakovost) grozdja

Posebnost razlistanja je, da je izredno prilagodljiv ukrep, saj s prilagajanjem intezitete in časovne izvedbe, lahko uravnavamo učinke (npr. pospeševanje ali zakasnitev zorenja, izboljšanje kakovosti grozdja,…) (Poni in sod., 2013), (Poni in sod., 2018).

Intenziteta je pri razlistanju lahko različna. Odstranimo lahko samo nekaj listov v coni grozdja, lahko samo bazalne liste do prvega grozda ali pa več listov v predelu z grozdjem. V nekaterih raziskavah so na primer proučevali učinke razlistanja, pri odstranitvi polovice (50 %) ali vseh listov (100%) v coni grozdja (Yue in sod., 2019). Z odstranitvijo listov okrog grozdov, se poveča osvetljenost in prezračenost v notranjosti listne stene, kar zmanjša možnost razvoja bolezni, na primer sive grozdne plesni (Botrytis cinerea Pers.) (Würz in sod., 2020). Slednji učinek se je izkoriščal kot tradicionalna praksa razlistanja, pri čemer je bila izvedba omejena nekje med fenološkima fazama nastavka grozdov in veraison (začetek zorenja grozdja) (Poni in sod., 2013). Takšna praksa se še vedno uporablja v hladnejših in vlažnejših pridelovalnih območjih, še posebej pri sortah z veliko pridelka in sortah, ki imajo zbite grozde (Šuklje, 2014). Na drugi strani je intenziteta odstranjevanja listov na vinski trti močno odvisna od klimatskih pogojev in lokacije/lege vinograda, fenološke faze, sorte, ter pridelovalnih ciljev vinogradnika/vinarja. Namreč pri razlistanju v fenološki fazi veraison, lahko zaradi nenadne izpostavljenosti grozdov sončnemu sevanju, pride na grozdnih jagodah do pojava sončnega ožiga.

Časovni okvir izvedbe predstavlja najpomembnejši dejavnik za vpliv razlistanja na rast, razvoj vinske trte ter kakovost grozdja in vina (Sternad Lemut, 2014). V osnovi ločimo dva glavna časovna okvirja: zgodnje razlistanje (pred ali takoj po cvetenju trte, v fazi nastavka grozdov) in pozno razlistanje (po oblikovanju grozdov, tik pred, med ali po veraison fazi). Pozno razlistanje okrog faze veraison, je predstavljalo tradicionalno prakso po večini vinorodnih območij. Takšno razlistanje se je opravljalo predvsem z namenom zmanjšanja pogojev za razvoj bolezni in povečanja osvetlitve v coni grozdja (Ferrari in sod., 2017). Kasneje so raziskovalci proučevali zgodnje razlistanje (angl. early leaf removal), v času okrog cvetenja.

Izvedba razlistanja mora biti danes, predvsem zaradi vplivov in učinkov podnebnih sprememb, dobro premišljena in podprta z znanjem (Sternad Lemut, 2014). Pri tem je predvsem pomembno razumevanje vloge in pomena porazdelitve ogljikovih hidratov (angl. carbohydrate partitioning). Osrednja funkcija listov vinske trte se prične, ko spomladi bazalni listi pričnejo oskrbovati socvetja z asimilati (produkti fotosinteze) (Chalfant, 2012). Poleg rezerv iz prejšnje sezone, listna površina tekoče sezone predstavlja vir ogljikohidratov za oploditev in nastavek grozdov (pridelek). Torej, zmanjšanje razpoložljive listne površine v času pred ali tik po cvetenju, privede do zmanjšanja pridelka. V tem primeru se listna površina v kasnejših fenoloških fazah, zaradi rasti in izdaljševanja mladik in rasti zalistnikov sicer poveča, a končni pridelek ostane enak (Chalfant, 2012).

Razlistanje se pogosto izvede na spodnjih listih oziroma v coni grozdja, z namenom:

–       Izboljšati mikroklimo grozdov

–       Izboljšati sestavo grozdnih jagod

–       Zmanjšati možnost za pojav bolezni

Na drugi strani pa zgodnje razlistanje vpliva na zmanjšano rodnost brstov.

Najbolj preizkušena tehnika je zgodnje odstranjevanje listov (pred cvetenjem) (angl. early leaf removal oziroma ELR), katerega cilji se precej razlikujejo od ciljev tradicionalnega odstranjevanja listov. Na podlagi močnega fiziološkega načela, po katerem vsaka omejitev vira v fazi cvetenja negativno vpliva na nastavek grozdnih jagod, je ta tehnika najprimernejša za masovne sorte z veliko pridelka, težkimi in kompaktnimi grozdi, ki so precej dovzetni za gnilobo in pogosto težko popolnoma dozorijo (Nicolosi in sod., 2012); (Palliotti in sod., 2012); (Gatti in sod., 2012)

Za obsežno uvedbo zgodnjega razlistanja na več vinogradniških območjih po svetu, zlasti tam, kjer bolezen grozdne gnilobe predstavlja nevarnost, sta pomembna še vsaj dva dejavnika. Prvič, pokazalo se je, da je postopek mogoče v celoti mehanizirati ob pravem času (tj. ko na grozdu še ni odprtih cvetov) se lahko uporabi mehanski stroj za odstranjevanje listov, ki omogoča obdelavo večjih površin. Drugič, če ni na voljo ročne delovne sile ali strojev za izvedbo postopka, je izvedljiva alternativa uporaba antitranspirantov, ki lahko naredijo na listih nekakšen premaz, ki ustvari omejevalni učinek za transpiracijo in prehod plinov, posledično fotosintezo. Slednja rešitev močno razširja uporabnost te prakse, saj se omejitev fotozinteze doseže brez fizičnega spreminjanja mikroklime v listni steni vinske trte, kar pa je lahko zelo koristno, še posebno kadar so grozdi in listi obremenjeni z visoko temperaturo in sončnim sevanjem.

Pozitiven stranski učinek je, da ELR povzroči omejitev pridelka, ki je sorazmerna s številom odstranjenih listov. Nekateri avtorji so pokazali, da je mogoče z ELR učinkovito uravnavati pridelek in se pri tem izogniti stranskim negativnim učinkom, ki so lahko povezani s pristopom redčenja grozdov, pri katerem se neodstranjeni grozdi hitreje razvijajo, kar vodi k večji kompaktnosti in večjim jagodam.

Na mladikah vinske trte spodnji listi (v coni grozdja) po fazi veraison niso več tako fotosintetsko aktivni, načeloma torej njihova odstranitev ne ovira procesa zorenja grozdja. Na drugi strani pa, bi odstranitev vseh listov nad cono grozdja (zgornji 2/3 listne stene), vplivala na znantno zmanjšanje fotosintetske aktivnosti. Posledično bi, ob odstranitvi listov nad cono grozdja, prišlo do zamika v zorenju le tega. Razlistanje se lahko uporablja tudi kot orodje za zakasnitev nalaganja sladkorjev v jagodo, če se v času zorenja odstrani liste nad cono grozdja (Reščič in sod., 2016). Pri tem nekateri avtorji menijo, da bi razlistanje moralo biti opravljeno, ko je koncentracija topne suhe snovi med 16 in 17 °Brix. Tu gre za post-veraison razlistanje.

Še posebej je odstranjevanje listov povezano s fenolnimi spojinami oz. rdečimi barvili (pri rdečih sortah), saj se vsebnost nekaterih fenolnih spojin povečuje z izpostavljenostjo sončnemu sevanju (Reščič in sod., 2016). Prevelika intenziteta izpostavljenosti grozdja sončnemu sevanju je lahko škodljiva, saj se vsebnost fenolnih spojin lahko zmanjša. Nekateri avtorji so poročali, da previsoke temperature (nad 30°C) prav tako negativno vplivajo na sintezo antocianinov. V kolikor so torej grozdne jagode pri rdečih sortah neposredno izpostavljene visokim temperaturam, se sinteza antocianov ravno tako lahko zmanjša. Na drugi strani pa lahko manipulacija mikroklime poveča sintezo aromatičnih spojin (Šuklje, 2014). Ekspozicija grozdnih jagod visokim temperaturnim ekstremom (četudi za relativno kratek čas), povzroči, da se antocianini začnejo deliti na acilirane in neacilirane oblike ter med dihidroksiliranimi in trihidroksiliranimi oblikami. To vodi v spremembe v kvalitativnem in kvantitativnem profilu antocianov. Od faze veraison dalje, grozdne jagode ne sintetizirajo več toliko fotozaščitnih spojin, zato se zmanjša njihov aklimatizacijski potencial in poveča njihova občutljivost za sončne ožige jagodne kožice. Poleg tega se je pri sortah, kot so ‘Modri pinot’, ‘Gamay’, ‘Merlot’, ‘Chasselas’ in ‘Doral’, po zgodnjem odstranjevanju listov, debelina kožice grozdne jagode skoraj podvojila, medtem ko je v poskusu s sorto ‘Barbera’, jagodna kožica pri enakem obravnavanju, dosegla večjo relativno rast kot pa jagodna kožica pri trtah brez razlistanja (Intrigliolo in sod., 2014).

Poleg tega se je izkazalo, da je odstranjevanje listov izredno prilagodljiv postopek, saj je mogoče s prilagajanjem časa in intenzivnosti posega modulirati učinke (tj. pospešiti ali zakasniti) zorenje grozdja.

Zgodnje razlistanje je lahko spodbudi povečanje vsebnosti topne suhe snovi v grozdnih jagodah, kar je povezano s povečanjem razmerja med listno površino in pridelkom. Poleg tega se pri zgodnjem razlistanju povečala tudi skupna vsebnost antocianinov. Zanimivo je, da na učinke zgodnjega razlistanja podnebje (klima, mikroklima) le blago vpliva, kar potrjuje hipotezo, da ima tehnika trdno fiziološko podlago, medtem ko imata sorta in podlaga večji vpliv na odziv sestave grozdnih jagod. Fiziološke spremembe v celotni listni steni vinske trte, ki jih povzroči pozno odstranjevanje apikalnih listov, so preučevali Poni in sod. (2013) v dvoletnem lončnem poskusu s sorto ‘Sangiovese’, z namenom, da bi ugotovili, ali je bilo odstranjevanje apikalnih listov pred in po fazi veraison učinkovito pri znatni zakasnitvi nalaganja sladkorjev in ohranjanja večje vsebnosti kislin. Pozno razlistanje je potrdilo hipoteze zgornje študije, kljub temu, da končna bilanca virov in ponorov pri razlistanju ni bila omejujoča (razmerje listna površina/pridelek je bilo približno 10-11 cm2/g in razmerje med ogljikom in pridelkom 9,810,4 mg CO2/g sveže mase jagod), pri čemer se slednje ni razlikovalo od vrednosti kontrole (11 mg CO2/g sveže mase jagod). Poleg tega je dvoletna študija, ki so jo opravili Pallittoi in sod. (2012) na sorti ‘Sangiovese’ pokazala enake rezultate, pri čemer je grozdje iz trt, razlistanih pri vsebnosti sladkorjev približno 12 °Brix, ob trgatvi doseglo 1,2 °Brix manj kot kontrola brez razlistanja. Fenolna zrelost pa je bila nespremenjena. Pri raziskavah na sortah ‘Semillon’ in ‘Shiraz’ v Avstraliji je bilo ugotovljeno, da je bilo razlistanje v prvem letu neučinkovito, medtem ko se je v drugem letu dosegel zamik zorenja za deset dni pri sorti ‘Semillon’ in dvajset dni pri sorti ‘Shiraz’, kar kaže, da se lahko omejitev fotosinteze blaži s shranjevanjem rezerv v prvem letu. Kot so pokazali Palliotti in sod. (2012) ter Poni in sod. (2013) je presenetljivo, da je bila zakasnitev pri nalaganju sladkorjev dosežena tudi v odsotnosti omejujočega ravnovesja med viri in ponori. Hipoteza, ki pojasnjuje to ugotovitev je, da čeprav se razmerje listna površina/pridelek tekom ali ob koncu sezone med kontrolo in obravnavanjem razlistanja morda ne razlikuje, se ob odstranjevanju najmlajših apikalnih listov (okoli faze veraison), odraža v nenadnem zmanjšanju fotozinteze. Slednji pojav je najverjetneje dovolj resen, da začasno omeji gibanje sladkorjev, kateri so v tem času še v fazi nalaganja ali bodisi že na točki nič (dosežen plato) (Palliotti in sod., 2012; Poni in sod., 2013).

Nedavno so O’Brien in sod. (2021) pokazali izviren pristop k odstranjevanju listov na vinski trti, pri čemer je bila ta praksa, kot orodje za zakasnitev zorenja pri sorti ‘Cabernet sauvignon’, preizkušena v precej gosti listi steni. Različico, gre namreč za odstranitev listov v apikalnem delu listne stene nad cono grozdja, lahko primerjamo kot »navzgor obrnjeno« tradicionalno razlistanje. Uporablja se pozno v sezoni (pri koncentraciji sladkorjev v jagodah približno 10-12 °Brix) in je usmerjeno na apikalne dele listne stene, medtem ko mikroklima v okolici grozdja ostaja nespremenjena. Na splošno je načelo zakasnitve zorenja s to tehniko razlistanja, podobno kot pri »močnem« razlistanju cone grozdja pri trti, saj se pri odstranitvi dela funkcionalnih listov povzroči določeno omejitev fotosinteze. V primerjavi z razlistanjem spodnjega dela trte (cone grozdja), pa obstaja ena glavna tehnična razlika: z odstranitvijo apikalnega dela listov krošnje se odpre okno, s približno metrom in pol dolžine v delu listne stene, ki ni fertilen. Slednje ima dve pomembni prednosti: (i) postopek je v celoti mehaniziran, čeprav sta za optimalno odstranjevanje listov potrebna dva prehoda v vrsti, in (ii) naloga je naklonjena vozniku (traktoristu), ki ve, da je potrebno razlistanje opraviti v nefertilnem delu listne strene, s čimer se odpravi strah traktorista pred morebitnimi poškodbami grozdov.