9 Trendi v vinarski opremi

Uvod

Trgatev je za vinarje ključno opravilo celoletnega dela v vinogradu. Vinarji oziroma vinogradniki se zadnja leta spopadajo z vse večjimi izzivi pri pridelavi grozdja pri čemer kljubujejo vse bolj zahtevnim vremenskim pojavom kot so suše, toča, vročinski valovi, poplave, ipd. ter posledično različnim škodljivcem in boleznim vinske trte.

Trgatev in kasnejša predelava grozdja predstavljata prelomnico v pridelavi vina. Način trgatve, prevoz in prevzem grozdja, pa vse do stiskanja grozdja so ključni koraki, ki se odražajo na končni kakovosti vina. Vinarji so odgovorni, da s pravilnim pristopom in najboljšo tehnologijo to kakovost ohranijo.

Trgatev

Uspešno izvedena trgatev temelji na temu, da je grozdje zdravo, kot tudi, da so izpolnjeni naslednji pogoji:

• grozdje je pobrano kar se da hitro,
• trgatev naj bo izvedena pri kar se da nizkih temperaturah (v zgodnjih jutranjih urah, ponoči) s tem preprečimo/omilimo neželene kemijske in mikrobiološke procese v začetnih postopkih pridelave vina,
• pri trgatvi naj bo grozdje čim manj poškodovano (manjše gajbice),
• kratke prevozne poti od vinograda do kleti,
• dodatno hlajenje grozdja v hladilnicah ali hitra predelava,
• ročna ali strojna trgatev; ročna trgatev ima ključno prednost, da omogoča selekcijo grozdja že v vinogradu.

Slika 1: Trgatev v gajbice (Vir: Fakulteta za vinogradništvo in vinarstvo UNG)

Strojna trgatev postaja vse bolj pomembna zaradi naraščajočih proizvodnih stroškov in pomankanja delovne sile, s čimer se srečuje večina vinogradnikov v zadnjih letih (Hendrickson in sod., 2016). Pri strojni trgatvi se srečujemo z mehanskimi poškodbami jagod zaradi stresanja in ločevanja jagod od pecljevine, prav tako poškodbe v vinogradu na infrastrukturi niso zanemarljive, predvsem pri starejših vinogradih. Strojna trgatev tudi ni tako selektivna v primerjavi z ročno trgatvijo, kar privede lahko do vnosa v grozdje in s tem drozgo, nedozorelih ali plesnivih jagod ter drugih snovi, ki niso grozdje (Arfelli in sod., 2010, Hendrickson in sod., 2016; Uzquiza in sod., 2013). Problematika oksidacije zaradi poškodb jagod ter encimatskih procesov in razvoja neželenih mikroorganizmov lahko predstavlja veliko tveganje za kakovost v kombinaciji z visokimi temperaturami grozdne mase in dolgimi prevoznimi potmi.

Slika 2: Ostanek pecljevine na vinski trti po strojni trgatvi (Vir: Fakulteta za vinogradištvo in vinarstvo UNG)

Prevzem grozdja

Prevzem grozdja je prvi korak v kleti. Prevzemna linija mora biti prilagojena načinu trgatve in prevoznim posodam. Dober prevzem pomeni, da ne poškodujemo grozdnih jagod, pečk in pecljev na način, da pride kasneje do nezaželene ekstrakcije različnih snovi iz teh delov. Poznamo različne variante prevzemov:

Pri ročni trgatvi, grozdje prispe v klet v manjših (do 20 kg) ali večjih zabojih (do cca 300 kg) ali v posebnih traktorskih prikolicah.

Grozdje se v tej fazi lahko strese v zbirna korita, ki s tehniko tresenja prestavljajo grozdje naprej, ne da bi ga pri tem poškodovalo (kot se to zgodi pri prenosu s polžem), do naslednje faze.

Slika 3: Praznjenje prikolice v kleti (Vir: Klet Brda)

Grozde oziroma grozdne jagode se lahko pred stiskanjem še dodatno selekcionira s pomočjo:

Selekcionirne mize

Grozdje iz manjših ali večjih zabojev ročno ali s pomočjo posebnih dvigal pretresajo na selekcionirno mizo, kjer poteka ročno sortiranje.

Slika 4: Selkcionirna miza (Vir: Podjetje Šraml)

Pecljalniki

Rotirajoči pecljalniki

Grozdje gre direktno ali preko zbirnega korita na pecljalnik, ki s pomočjo lastnega polža enakomerno dovaja grozdje. Pecljalnik je sestavljen iz vrtečega koša (npr. iz polietilena, različne dimenzije lukenj) in vrteče gredi z gumijastimi konjicami.

Dobri pecljalniki imajo možnost:

• regulacije hitrosti vrtenja posameznih delov (polž, koš, gred) s čimer optimiziramo delovanje pecljalnika in zmanjšamo stopnjo poškodovanosti grozdnih jagod in pecljev,
• dober pecljalnik mora ločit grozdne jagode od peclja na tak način da so te čim manj poškodovane ter da peclji ostanejo nepoškodovani in suhi – ni izločanja trpkih snovi,
• razmerje hitrosti vrtenja med gredjo in košaro je običajno med 1: 8 in 1:1 0, hitrost vrtenja gredi pa je načeloma med 350–500 RPM, odvisno od proizvajalca (Christmann in Freund, 2022),
• najboljši pecljalniki imajo tudi nižje število obratov (pod 170 obratov na minuto) ter se smatrajo kot prizanesljivi do grozdja,
• dobri pecljalniki so zasnovani na način, da med delovanjem odstranijo čim več nečistoč (listje, koščke pecljev, suhe jagode ipd.),
• so zgrajeni na način, da omogočajo hitro in enostavno čiščenje.

 Slika 5: Pecljalnik (Vir: Podjetje Šraml)

Vibrajoči pecljalniki

Visoko amplitudna vibracijska kletka, vibrajoče ročice ali vibracijski bobni v katero prehaja grozdje omogoča ločevanje jagod od pecljev z minimalno poškodbo grozdnih pecljev. Taki pecljalnik nimajo vrteče se gredi in metlic ali rotirajočega koša. Zagotavljajo učinkovito in kakovostno ločevanje pecljev ob zmanjševanju količine izcedka soka in ohranjajo cele peclje.

Stopnja ostankov rastlinskih delov se znatno zmanjša v primerjavi s klasičnimi pecljalniki. Te pecljalnike ponujajo proizvajalci kot so Bucher Vaslin in Pellenc USA in njihove fotografije lahko najdemo na njihovih spletnih straneh (High Capacity …, 2024, Sorting …, 2024). Seveda jih ponujajo tudi drugi proizvajalci.

Scharfenberger EuroSelect pecljalnik

Leta 1999 je podjetje Socma ustvarilo patent za pecljalnik, ki je bolj učinkovit od rotacijskega. Ta naj bi zmanjšal količino ostankov pecljev, ki končajo med grozdjem iz 1,5 % na 0,9 % (m/m). Med pecljanjem dobimo tudi manjše količina soka od poškodovanih jagod. Pecljalnik je sestavljen iz mrežnega tekočega traka po katerem gre grozdje preko štirih posebnih krtač, ki se vrtijo v isti smeri kot transportni trak in odstranijo jagode iz peclja (Nordestgaard, 2015).

Milani Estasi pecljalnik

Leta 2006 je podjetje Milani s.r.l. izdelalo pecljalnik, kjer se grozdje nalaga na tekoči trak z bodicami, ta pa grozdje odloži na posebno rešetko, ki se pomika od leve proti desni strani. Bodice premikajo grozdje po rešetki naprej med tem pa se jagode odstranijo iz pecljev (Nordestgaard, 2015).

Armbruster Rotovib pecljalnik

Leta 2006 je podjetje Armbruster GmbH izdelalo pecljalnik, pri katerem ima rotirajoča os s palicami zraven še rahle vibracije, kar omogoča, da deluje pod manjšimi obrati. Tovrstna tehnična rešitev pripomore k manjši poškodbi jagod in vsebnosti ostankov ostalih rastlinskih delcev (Nordestgaard, 2015).

Selekcionirni stroji

Grozdje gre najprej na pecljalnik in nato grozdne jagode po tekočem traku potujejo skozi selekcionirni stroj. Že sam pecljalnik ima lahko posebne »valjčne mize«, ki omogočajo odstranjevanje pecljev, listov, poškodovanih in suhih jagod ter tekočine, in na tak način lahko odstranimo številne nečistoče in neželene dele.

Grozdne jagode nato potujejo po traku do selekcionirnega stroja, ki s pomočjo različnih kamer in zračnih šob izločijo posamezne delce, pri čemer:

• kamere na principu flourescence določijo jagode ki vsebujejo klorofil (nezrelo grozdje),
• kamere na osnovi infrardeče svetlobe določijo ostale nezaželene delce kot so na primer insekti, anorganski in ostali organski delci (kamenje, les, plastika, ipd.),
• nekateri bolj kompleksni stroji lahko uporabljajo še tretjo vizualno kamero, ki loči delno zrelo grozdje-največkrat za najkakovostnejša rdeča vina.

Sortirne stroje ponujajo različni proizvajalci – in na spletu lahko najdemo ocene teh naprav (Starr, 2019).

Prenos grozdja/drozge od prevzema do stiskalnice/maceratorja.

Najboljše vinske kleti so zgrajene tako, da za prenos grozdja iz prevoznih posod do stiskalnice uporabljajo gravitacijo. V praksi to pomeni, da takšna predelava ne pozna pretočnih črpalk.

Prevzem in predelava grozdja se izvaja na večih nivojih:

• Grozdje se pripelje na najvišjo točko in to se nato prestavlja do različnih strojev (pecljalnik, selekcijski stroj, drozgalnik, stiskalnica ….) preko prostega pada.
• Za prenos grozdja/grozdnih jagod se lahko uporablja prenosne dvižne trakove ali črpalke. Uporaba omenjenih strojev lahko vpliva na povečanje motnih delcev kasneje v moštu.

Slika 6: Dvižni trak Šraml (Vir: Podjetje Šraml).

Peristaltične črpalke

Peristaltične črpalke zagotavljajo minimalne poškodbe pri prenosu drozge. Nežen in konstanten tok omogoča prečrpavanje tako drozge kot vina brez stika z mehanskimi komponentami. Črpalka je sestavljena iz gumijaste cevi ki se s pomočjo kolesc stiska in potiska medij naprej.

Slika 7: Peristaltična črpalka Šraml (Vir: Podjetje Šraml).

Vijačne črpalke

Vijačne ali mono črpalke, pri čemer elektro motor poganja ekscentrični polž. Rotorji so izdelani običajno iz nerjavnega jekla v kombinaciji s statorjem iz gume. Črpalka ustvarja konstanten pretok brez pulziranja, tresljajev in emulgiranja črpanega medija.

Slika 8: Vijačna črpalka Šraml (Vir: Podjetje Šraml)

Rotacijske črpalke z gumijastim impelerjem

Obstajajo različne izvedbe črpalk sestavljene iz statorja in gumijastega rotorja iz materialov primernih za uporabo v živislki industriji (običajno nitrilna guma).

Namenjene so prečrpavanju tekočin različnih viskoznosti in tekočin, ki vsebujejo manjše organske delce do premera 50 mm (drozga). Delujejo brez tresljajev, emulgiranja ali povzročanja poškodb delcev.

Samosesalna črpalka lahko doseže tudi do 8 metrov suhe globine. Načeloma je zelo odporna na temperaturo (od -10 °C do 90 °C) in tlak (od 4 do 10 barov, odvisno od modela).

Vinifikacija

Maceratorji in vinifikatorji

Osnovni namen maceracije je izluževanje snovi iz jagodne kožice grozdja kot so arome, minerali, fenolne snovi, ki bistveno vplivajo na organoleptične lastnosti končnega vina.

S tehnološkega vidika nam maceracija omogoča tudi lažje in hitrejše stiskanje drozge ter povečanje kapacitete prevzema grozdja med trgatvijo.

V osnovi delimo maceratorje na posode za:

• krajše, hladne maceracije brez fermentacije – za bela in rose vina
• daljše maceracije in fermentacije – rdeča vina

Za krajše maceracije je pomembno, da je taka posoda opremljena s hlajenjem. Po navadi so to inox cisterne oziroma posode. Tovrstne posode imajo lahko vgrajeno tudi sito, ki omogoča pri praznjenju, da takoj odstranimo samotok in prenesemo v stisklanico že odcejeno drozgo.

Pri maceratorjih oziroma vinifikatorjih za rdeča vina so zahteve drugačne, saj v teh primerih poteka fermentacija in »potapljanje klobuka«. To predstavlja ključni proces za uspešno izluževanje snovi iz jagodnih kožic.

Od vinifikatorja pričakujemo, da:

• pripomore k čim boljši selektivni ekstrakciji,
• intenzivira in stabilizira barvne substance,
• nudi tehnološko ločitev faz maceracije,
• ima možnost regulacije temperature,
• ima dobro sposobnost homogenizacije – razbijanja klobuka,
• ima možnost prelivanja
• ima možnost kontrolirane aeracije,
• enostavno in hitro praznjenje,
• računalniško voden.

Proizvajalci ponujajo različne rešitve kot so:

• PRELIVNI vinifikatorji – prečrpavanje mošta in konstantno prelivanje klobuka,
• VOLVOTANK vinifikator – mešanje klobuka s pomočjo vertikalne vrteče lopute,
• GANIMEDE vinifikator – mešanje klobuka s pomočjo lastnega CO2,
• POTOPNI vinifikatorji – klobuk potapljajo s pomočjo loput, ki so montirane na pnevmatskih cilindrih ali na vijačnih oseh,
• ONDA vinifikator – potapljanje in prelivanje klobuka s pomočjo inertnih plinov,
• ROTIRAJOČI HORIZONTALNI vinifikatorji,
• MEŠALNI VINIFIKATORJI – imajo vgrajena mešala na več nivojih v posodi,
• SELECTOR SYSTEM vinifikatorji – sestavljen iz dveh cistern, kjer iz zgornje cisterne spusti mošt v spodnjo in s tem premeša nastali klobuk,
• idr.

Stiskalnice

V procesu stiskanja imamo lahko grozdje v različnih oblikah – kot cel grozd, razpecljane jagode, drozgane jagode, macerirana drozga in fermentirana drozga. Princip stiskanja je ločevanje grozdnega soka od ostalih trdih delcev jagod, pri čemer ločujemo različne frakcije grozdnega soka.

Parametri stiskanja so lahko različni glede na sorto, zdravstveno stanje, letnik, tehnologijo, … itd. Spreminjamo lahko čas stiskanja, tlak stiskanja, število vrtenj in rahljanja tropin, pri tem pa ločujemo lahko različne frakcije mošta, kot so samotok, prvi prešanec, drugi prešanec, … itd. (Troost, 1988).

Spreminjanje parametrov stiskanja ima lahko za cilj doseganje višje kakovosti produkta (manj trdnih delcev v grozdnem soku, manj fenolov, ipd.) ali povečanja ekonomičnosti procesa načeloma na račun slabše kvalitete (krajši časi stiskanja, izplen, …).

Stiskalnice lahko ločimo na več načinov:

• kontinuirne ali šaržne
• hidravlične, pnevmatske, mehanske
• horizontalne ali vertikalne

Odprti ali zaprti sistemi ter vmesne variante

Najbolj razširjen tip stiskalnice je pnevmatska horizontalna stiskalnica. Ta se je uveljavila kot najbolj ekonomična in nežna stiskalnica za grozdje, ki omogoča najhitrejše stiskanje, hitro praznjenje in velike delovne kapacitete glede na dimenzijo.

Proizvajalci ponujajo različne izvedbe pnevmatskih stiskalnic, ki jih lahko razdelimo na:

• stiskalnice zaprtega sistema
• stiskalnice odprtega sistema

Stiskalnice imajo v notranjosti vgrajeno napihljivo membrano oziroma platno, ki je načeloma nameščeno na eni polovici bobna, lahko pa se razprostira tudi po skoraj celotnem obodu. V odvisnosti od izvedbe imamo različne odtočne variante za tekočino. Pri odprtih sistemih so lahko odtočne rešete na površini bobna in na vratcih. Lahko imamo odtočne zbirne kanale.

Slika 9: Boben stiskalnice (Vir: Podjetje Šraml)

Polnjenje stiskalnice poteka na dva načina – skozi vratca ali preko centralnega polnjenja. Centralno polnjenje omogoča večjo kapaciteto stiskalnice ob sočasnem vrtenju bobna in izcejanju soka. Slabost tovrstnega polnjenja je v tem, da dobimo mošte z večjo obremenjenostjo z motnimi delci.

Pri stiskanju se platno s pomočjo kompresorja napihuje in stiska drozgo ob steno. Tekočina izteka skozi odtočne kanale v zunanje zbirno korito. Za hitrejše stiskanje in boljši izkoristek se v posameznem ciklu tropine razrahljajo, tako da se platno najprej prisesa s pomočjo vakuma nazaj v prvotno pozicijo in boben zavrti. Cikel stiskanja se ponovi. Pri nadaljnjih ciklih se povečuje tudi tlak. Začetni tlaki stiskanja v prvih ciklih so običajno 0,2 bar nato pa se pritisk s cikli povečuje do maksimalno 2,0 bar.

Stiskalnice zaprtega sistema

Pri teh izvedbah lahko stiskalnico hermetično zapremo in jo lahko koristimo kot posodo za maceracijo. Odtočne kanale zapremo z ventilom ali s čepi, stiskalnico lahko inertiziramo s plini (npr. z N2, CO2) in drozgo opcijsko tudi hladimo. Stisklanica je lahko opremljena z dvojnim plaščem, ki omogoča hlajenje/segrevanje drozge. Tovrstne stisklanice imajo eno ključno slabost, kar predstavlja čiščenje, ki je zelo oteženo, zato se priporoča nadgradnja s CIP sistemom in protitočnim razpihovanjem drenažnih kanalov (Christmann in Freund, 2022).

Poznamo tudi stiskalnice, ki delujejo pod vakumom. Tovrstne izvedbe stiskalnic temeljijo na tem, da se stiskanje izvede na način podtlaka v kombinaciji z inertnimi plini.

Stiskalnice odprtega sistema

To so stiskalnice katere ne moremo hermetično zapreti. Pri takih stiskalnicah priporočamo le krajše maceracije drozge. V primerjavi z zaprtim sistemom ni večjih razlik pri samem procesu stiskanja. Lahko govorimo o nekoliko hitrejšem iztekanju soka zaradi načeloma večjih drenažnih površin in o lažjem čiščenju stiskalnice po končanem delu.

Druge stiskalnice

Poznamo dve kategoriji in sicer vertikalne stiskalnice, ki se uporabljajo predvsem iz vidika tradicije (na primer za bazna vina za penine in rdeča vina) oziroma pri manjših proizvajalcih ter kontinuirane stiskalnice, ki so pomembne za velike proizvajalce, ki potrebujejo velike kapacitete predelave v času trgatve.

Uporaba teh stiskalnic privede do moštov, ki so bolj obremenjeni s trdnimi delci in vsebujejo več skupnih fenolov.

Vinska posoda

Vinska posoda je osnovni pripomoček v kleti za fermentacijo, zorenje in stabilizacijo vina. Poznamo različne vinske posode, med katerimi so najbolj razširjene vinske posode narejene iz:

• Nerjavečega jekla – inox
• Les,
• Beton,
• Plastikam
• Glina,
• Steklom,
• Emajlirano železo,

Tradicionalno so se vina pridelovala in shranjevala predvsem v sodih iz nerjavečega jekla in hrastovih sodih. V zadnjem desetletju se pojavljajo nove posode izdelane iz različnih materialov, kot so beton, glina, granit, polietilen itd.,in različnih oblik (jajčaste, kroglaste, tulipanaste itd.), ki spreminjajo sam vizualni značaj vinski kleti (Ubeda in sod., 2022).

Pri izdelavi vinske posode je zelo pomembna kakovost materiala, obdelava materiala, kakovost izdelave in dizajn. Omenjene lastnosti vplivajo na končno ceno izdelka, ki lahko zelo variira med posameznimi proizvajalci vinske posode.

Vinske posode se opremlja z različnimi senzorji (npr. za temperaturo, vsebnost raztopljenega kisika), z avtomatskimi računalniško vodeni hladilnimi sistemi (plaščno hlajenje, rebrasto hlajenje), z izolacijo, s sistemi za čiščenje (CIP, šobe za izpiranje), sistemi za inertizacijo (inertni plini), z mešali itd.

Posode so lahko iz različnih materialov z vidika funkcionalnosti – predvsem kombinacija inox in les (tudi drugi materiali).

Vinske posode (predvsem inox posode) so lahko narejene oziroma zložene v različnih nivojih (večnadstropne) z namenom optimizacije izrabe prostora.

Poznamo posebno oblikovane transportne posode, ki jih lahko prekladamo z viličarji za potrebe prevoza vina oziroma potrebe predelave grozdja/mošta.

Ena glavnih značilnosti vinskih posod je zmožnost prepuščanja kisika, ki ima velik učinek na zorenje vin. Pri posodah iz nerjavečega jekla prepuščanja kisika ni. Materiali, kot so beton, glina in polietilen prepuščajo kisik skozi stene, kot se to dogaja pri leseni posodi. Ključna razlika med temi materiali in lesom je v tem, da pri lesu imamo še prenos snovi iz lesa (hlapne spojine, tanini) (Ubeda in sod., 2022).

Pri leseni posod je prenos kisika ocenjena na 12 do 45 mg/L/leto (del Alamo-Sanza in sod., 2017; Nevares in sod.., 2014; Singleton, 1995; Vivas and Glories, 1997)

Pri betonskih posodah je prenos kisika ocenjena na 5 do 36 mg/L/leto, pri glinasth posodah 10 do 25 mg/L/leto  (Nevares in  Alamo-Sanza, 2021).

Ostala oprema

Mikrooksigenacija

Mikrooksigenacijske sonde za volumetrično dodajanje kisika omogočajo raztapljanje kisika v vinu. S pomočjo računalniško vodenih dozirnih batov lahko uravnavamo količino dodanega kisika za vsako cisterno posebej. Poznamo manjše prenosne sisteme ali fiksne centralno vodene izvedbe. Tehnologija zanimiva v kombinaciji s spremljanjem redoksi potenciala vina.

Ionski izmenjevalci

Odstranjevanje K⁺ in Ca²⁺ omogoča tartratno stabilizacijo vina in nižanje pH vrednosti

Ultrazvočna tehnologija

Uporaba ultrazvoka visoke moči in nizke frekvence pri pridelavi vina poveča ekstrakcijo spojin iz grozdja. Tehnologija deluje na principu fragmentacije citoplazemske celične membrane in hitrejšega izluževanja snovi (Ultrawine …, 2022).

Kontrolni paneli, dozatorji, senzorji

Razvoj opreme v kleti gre vse bolj v popolno avtomatiziranje proizvodnega procesa. V ta namen so posamezne cisterne opremljene s številnimi senzorji in aparaturami, ki omogočajo meritve vsebnosti kisika, redoks potenciala, temperature, fermentacijske kinetike, mešanje in homogenizacijo drozge, mikro/makro oksidacije, dozatorjev za enološka sredstva in inertnih plinov, … ipd.

Viri

Arfelli, G., Sartini, E., Bordini, F., Caprara, C., & Pezzi, F. (2010). Mechanical harvesting optimization and postharvest treatments to improve wine quality. OENO One, 44(2), Article 2. https://doi.org/10.20870/oeno-one.2010.44.2.1461

Starr A. (2019) Product Review: Optical Grape Sorters for 2019 Harvest. (n.d.). Retrieved November 25, 2024, from https://www.winebusiness.com/wbm/article/215936

Christmann, M., & Freund, M. (2022). 15—Advances in grape processing equipment. In A. G. Reynolds (Ed.), Managing Wine Quality (Second Edition) (pp. 661–704). Woodhead Publishing. https://doi.org/10.1016/B978-0-08-102067-8.00007-5

Hendrickson, D. A., Lerno, L. A., Hjelmeland, A. K., Ebeler, S. E., Heymann, H., Hopfer, H., Block, K. L., Brenneman, C. A., & Oberholster, A. (2016). Impact of Mechanical Harvesting and Optical Berry Sorting on Grape and Wine Composition. American Journal of Enology and Viticulture, 67(4), 385–397. https://doi.org/10.5344/ajev.2016.14132

Nordestgaard, S. (2015). Developments in destemming and sorting technology.Grapegrower and Winmaker 617: 96-102 ; 618: 27-29. https://www.awri.com.au/wp-content/uploads/2019/01/Nordestgaard2015-DestemmingSortingPart1and2.pdf

Ubeda, C., Peña-Neira, Á., & Gil i Cortiella, M. (2022). Combined effects of the vessel type and bottle closure during Chilean Sauvignon Blanc wine storage over its volatile profile. Food Research International, 156, 111178. https://doi.org/10.1016/j.foodres.2022.111178

Uzquiza, L., González, R., González, M. R., Fidelibus, M. W., Martín, P. (2015). A preharvest treatment of ethephon and methyl jasmonate affects mechanical harvesting performance and composition of “Verdejo” grapes and wines. European Journal of Horticultural Science, 80(3), 97–102. https://doi.org/10.17660/eJHS.2015/80.3.1

Ultrawine Perseo | Agrovin. (2022, June 10). https://agrovin.com/en/technology/ultrawine-perseo/

Sorting –. (n.d.). Retrieved November 25, 2024, from https://www.buchervaslin.com/en/sorting/

High Capacity De-stemming/Sorting. (n.d.). Pellenc USA. Retrieved November 25, 2024, from https://pellencus.com/products/winery/high-cap-destem/